V članku avtorice govorijo o tem, da se v programih zmanjševanja škode vse pogosteje srečujemo z mladoletniki, ki visoko tvegano uporabljajo droge. Poudarjajo, da je za ustrezen odziv na tvegano uporabo drog med mladimi ključno dobro poznavanje različnih konceptov dela in pristopov pomoči, na podlagi katerih lahko vzpostavimo multidisciplinarni tim. Pristop zmanjševanja škode zaradi svoje pragmatičnosti in fleksibilnosti sicer omogoča individualizacijo socialnovarstvenih storitev, vendar se med drugimi strokovnjaki in odločevalci javnih politik tolerira le do neke mere, nasveti za manj tvegano uporabo namreč delujejo kot povabilo k uporabi drog. Zmanjševanje škode se pri delu z mladimi še manj tolerira, saj obstaja ničelna toleranca do uporabe drog pri mladostnikih, zato v prispevku podrobneje predstavimo in utemeljimo pomembno vlogo zmanjševanja škode v spektru celostne obravnave uporabe drog in zasvojenosti. Pri delu z aktivnimi uporabniki drog je namreč prva prioriteta zmanjšati negativne posledice uporabe drog. Upoštevajoč socialni kontekst, v katerem se zdravstvena škoda pojavlja, nadaljujemo z individualno obravnavo v smeri pozitivnih sprememb, ki lahko pripeljejo tudi do abstinence.
Avtorice:
Katja Krajnc, magistra sociologije, strokovna delavka Društva za zmanjševanje škode škode
zaradi drog Stigma.
Mina Marija Paš, doktorica medicine in integrativna psihoterapevtka, strokovna delavka
Združenja DrogArt.
Simona Šabić, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, specializantka integrativne
psihoterapije, strokovna delavka Združenja DrogArt.
