Program Varna hiša za uživalke nedovoljenih drog, ki so žrtve nasilja, se izvaja na tajni lokaciji v Ljubljani. Program je namenjen uporabnicam nedovoljenih drog, ki doživljajo nasilje. Uporabnice sprejemamo iz vse Slovenije. Smo edini tovrstni socialnovarstveni program v državi. V hiši je lahko sočasno vključenih 8 uporabnic z možnostjo nastanitve še ene osebe v krizni situaciji.

Uporabnicam programa poleg nastanitve v varni hiši nudimo informiranje in svetovanje s področja socialnega varstva ter praktično pomoč pri urejanju zaposlitvene in stanovanjske problematike, spremljanje in zagovorništvo v različnih institucijah. Zaposleni in zaposlene izvajamo svetovanja in informiranja v smislu jasnega identificiranja problema, iskanja možnih rešitev in iskanja virov za rešitev nastale situacije. Uporabnice lahko v varni hiši bivajo predvidoma do 18 mesecev, z možnostjo podaljšanja zaradi posebnih okoliščin. Program izvajamo 24 ur na dan na tajni lokaciji.

Ključni pomen programa je omogočiti varen prostor ženski, ki je uživalka nedovoljenih drog in je žrtev nasilja. Tudi po odhodu iz varne hiše nudimo uporabnicam različne oblike pomoči in skupaj z njimi iščemo zanje najprimernejšo rešitev. V okviru programa izvajamo tudi individualna in skupinska svetovanja ter spremstva v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig (ZPKZ Ig)

Uporabnice lahko prvi stik vzpostavijo tudi preko telefonske številke 030 696 398, ki je dosegljiva 24 ur na dan, vse dni v letu. Uporabnice pridejo v varno hišo po opravljenem individualnem razgovoru. V primeru večjega zanimanja se o sprejemu odločamo na podlagi stopnje ogroženosti, oziroma stiske. Abstinenca ni pogoj za sprejem v Varno hišo.

Na podlagi izkušenj zanemarjenega otroštva in raznih oblik izkoriščanja že znotraj družine, lažje razumemo odvisnost od drog in tendence k samopoškodbam. Konflikti v družini, izkušnje nasilja in spolne zlorabe, so jih prikrajšale za sproščeno otroštvo in normalen psihološki razvoj. Preživetih travm same ne zmorejo predelati. Podcenjevanje in preziranje od pomembnih drugih so ponotranjile in iz tega izhaja tudi občutek nemoči. Naučeno samoponiževanje vodi do negativnih osebnih odnosov tudi v odrasli dobi in se vedno znova in znova ponavlja. Ženske na podlagi preteklih izkušenj vsak dan soustvarjajo negativne izkušnje v medosebnih odnosih, da s tem potrjujejo lastno nevrednost. Posledica tega je pogosto ženska v prostituciji, ženska v nasilnih odnosih in samodestruktivnost.

Večina žensk, ki so vključene, je od dovoljenih in nedovoljenih drog odvisnih že več let in so ob prvem stiku brezdomke. Odrinjene so na rob družbe, ki jim onemogoča vzpostavitev normalnih odnosov izven scene. Prav socialna mreža izven scene pa je nujno pomembna pri uspešni reintegraciji. Pomembno mesto ima »trening socialnih veščin«, ki je prilagojen vsaki posameznici in ji pomaga pri zavzemanju za uresničitev lastnih želja in ciljev. 

Delo poteka na nevsiljiv način preko neformalnih pogovorov in v sodelovanju uporabnice. Zaposlene in zaposleni pomagamo pri organizaciji vsakdanjega življenja  in sicer tako, da čez dan organiziramo različne aktivnosti, ki počasi usmerjajo ženske k drugačnemu načinu življenja. Svetovanje in pomoč se izvajata brez pogojevanja in prisile. V središču ni prepoved uživanja drog, ampak urejanje trenutnega socialnega in zdravstvenega položaja. Na uživanje drog ne gledamo kot na »zlo«, ampak kot način odnosa do sebe in kot način preživetja.

Skozi individualno delo ustvarjamo okoliščine v katerih se ženskam povrne občutek varnosti in zaupanje do ljudi. Pri delu z uživalkami nedovoljenih drog je zelo pomemben prvi stik, ki ga navežemo na terenu, v dnevnem centru ali preko svetovanj v Zavodu za prestajanje kazni zapora. Bolj kot je kompleksna situacija, daljša je pot, ki jo mora ženska pustiti za seboj in toliko dlje traja proces stabilizacije pozitivnih sprememb. Z namestitvijo v varni hiši, ženske niso več fizično ogrožene in so manj izčrpane. Lahko se distancirajo od scene drog in se odločijo za abstinenco od drog ter začnejo sprejemati nadaljnje odločitve. Učijo se preoblikovati svoj vsakdan, urejati začnejo tudi pretrgane stike s svojci in prijatelji/prijateljicami ter ponovno vzpostavljajo ali izboljšujejo odnose z otroki. Četudi so pri doseganju kakšnega cilja neuspešne, okrepijo zaupanje vase in verjamejo, da jim bo ob prihodnjem poskusu uspelo. Za procese sprememb je poleg ustrezne oblike pomoči zelo pomemben čas, zato so vse naše storitve ženskam na voljo pred in tudi po bivanju v Varni hiši. Pomoč nudimo tudi tistim, ki se znajdejo v trenutnih kriznih situacijah in ne potrebujejo nastanitve.

PODPORNA STANOVANJA

Ko ženske zaključijo program Varne hiše, ostane večinoma nerešen stanovanjski problem. Zaznali smo potrebo po dolgoročnejši namestitvi v obliki podpornih stanovanj, saj uporabnice nimajo finančnih možnosti in socialne mreže, ki bi omogočala popolno samostojnost, zato smo program nadgradili s podpornimi stanovanji za bolj stabilne uporabnice. S programom podpornih stanovanj smo začeli julija 2016. Tako jim lahko zagotovimo potrebno pomoč in podporo ter celostno in individualno pomoč za premagovanje specifičnih socialnih težav. Cilj nadgradnje programa je, da ženske prevzamejo več odgovornosti za svoje zdravje, za urejanje svojih zadev in za svoje življenje na splošno. Dolgoročni cilj je stabilnost, samostojnost  in socialna vključenost.