Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma je neprofitna humanitarna organizacija, ki deluje na področju zmanjševanja škode, ki jih prinaša uporaba drog. V Ljubljani imamo na voljo dva dnevna centra, kjer uporabnikom in uporabnicam omogočamo dostop do brezplačnega sterilnega pribora za injiciranje ter možnost svetovanja in praktične pomoči pri urejanju socialnih, zdravstvenih in ostalih  zadev. Kot nadgradnjo dnevnemu centru opravljamo še program mobilne zamenjave igel s terenskim delom po Ljubljani in v drugih mestih po Sloveniji. Na društvu prav tako izvajamo program Varne hiše za uživalke prepovedanih drog, ki so žrtve nasilja.

Naša misija je, da ljudem, ki iz različnih razlogov ne morejo ali ne želijo prenehati z jemanjem drog, brez moralnih sodb in pokroviteljskega odnosa svetujemo o varnejši uporabi drog. Pri našem delu se zavedamo, da je uporaba drog stvar osebne odločitve in pravice človeka, da s svojim telesom svobodno razpolaga. Naše delo je usmerjeno v spodbujanje uporabnikov in uporabnic drog, da se pri uporabi drog odločajo za tiste izbire, ki povzročajo čim manjšo škodo zanje in za druge.

KAKO SE JE VSE ZAČELO…

Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma je bilo ustanovljeno leta 1990 in smo s takratnim sodelovanjem v projektu »Preventiva AIDSa skozi organizacijo pomoči in samopomoči uživalcev drog« vzpostavili okvir za delovanje na področju zmanjševanja škode v Sloveniji. Ravno v tem obdobju je bila povečana uporaba drog, kar se je odražalo tudi v večjem številu smrtnih primerov zaradi predoziranja ter pogostejšimi odzivi na problematiko drog v medijih. Tedanja politika do drog je temeljila predvsem na represivnem delovanju ter moralističnih obsodbah uporabnikov in uporabnic drog v družbi. V tem času so s strani uporabnic in uporabnikov začele nastajati tudi prve pobude kot reakcija na represivno politiko in moralistično obravnavanje. S temi pobudami so si prizadevali za uveljavitev pravice do zdravstvene obravnave, kmalu zatem pa tudi pravice do samozaščite pred nalezljivimi okužbami ter nenazadnje tudi za destigmatizacijo svoje družbene vloge. Z izborom imena Stigma se je želelo opozoriti prav na probleme marginalnosti, izključenosti neke populacije, ki je prav zaradi skritosti in življenja na samem družbenem robu, toliko bolj podvržena tveganjem in nevarnostim, ki so posledica uporabe drog.

Spomladi leta 1989 je že obstajala prva skupina intravenoznih uporabnikov in uporabnic drog (v nadaljevanju IUD) na metadonskem vzdrževanju in skupinski psihiatriji v psihiatrični bolnici v Vojniku, kateri je grozilo ukinitev delovanja. V okviru civilnih iniciativ za spremembe na področju duševnega zdravja je deloval Odbor za družbeno zaščito norosti, na katerega so se obrnili z željo, da bi problem z grožnjo ukinitve prvega metadonskega programa, predstavili v javnosti in ukinitev tudi preprečili. Program so sicer vseeno ukinili, je pa ostala skupina uporabnikov in uporabnic, katerim se je kasneje pridružila še skupina strokovnjakinj in strokovnjakov s področja medicine in sociale, ki je začela delovati kot verificiran projekt Stigma.

Skupna platforma uporabniške iniciative in sodelovanja strokovnjakov in strokovnjakinj je pripomogla k formiranju Društva Stigma, ki je v drugi polovici leta 1991 od Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dobila prvo finančno podporo za izvajanje projekta preventive hiv/aids in samopomoči uživalcem in uživalkam drog. V začetku 90. let prejšnjega stoletja je bila epidemija hiv/aidsa alarmantna, velik odstotek okuženih oseb je bil prav tako med intravenoznimi uživalkami in uživalci drog, predvsem zaradi (1) souporabe injekcijskega pribora; (2) nezaščitenih spolnih odnosov ter (3) skritost populacije s statusom težko dostopnih skupin.

Takratni zaposleni in zaposlene na društvu so opazili, da se (1) injicirajoče uživanje drog hitro širi, zlasti med mladimi; (2) da uživalci drog zaradi nuje, malomarnosti in strahu, da bi bili ob nakupu brizgalk v lekarni identificirani, pogosto uporabljajo skupno brizgalko in vsak svojo iglo, ker mislijo, da se virus hiv prenaša samo z iglo; (3) za filtriranje raztopine heroina pripravljajo doze za več uživalcev skupaj v eni žlici in z eno vatico; (4) pri vbrizgavanju pogosto pomagajo drug drugemu in na ta način pridejo v stik s krvjo drugega ter (5) da nekateri uporabniki in uporabnice pogosto menjujejo spolne partnerje in partnerke, pri čemer pa ne uporabljajo kondomov. Tovrstne navade uporabnikov in uporabnic drog povečujejo tveganja za okužbe in za hitro slabšanje zdravstvenega (in posledično socialnega) stanja, ki pa jih je mogoče najbolj učinkovito preprečevati z različnimi ukrepi, ki jih v tujini imenujejo harm reduction (zmanjševanje škode), risk minimisation (zmanjšanje tveganja), low treshold (nizkopražnost), user friendly (uporabnikom prijazni programi), syringe exchange (izmenjava sterilnega pribora za injiciranje) itn. Tovrstne ukrepe in programe na društvu Stigma izvajamo še danes.

 

V okviru programa zmanjševanja škode izvajamo naslednje dejavnosti:

↘ zamenjava igel v okviru dnevnih centrov

↘ mobilna zamenjava igel s terenskim delom

↘ distribucija informativnih materialov, predvsem zloženk in letakov

↘ distribucija kondomov,

↘ svetovanje in informiranje o varnejšem, zdravju manj škodljivem uživanju drog;

↘ informiranje o različnih oblikah zdravljenja in naslovih pomoči;

↘ psihosocialna pomoč in pomoč pri vključevanju v druge terapevtske programe pri tistih osebah, ki to pomoč pričakujejo ali želijo;

↘ informacije in svetovanje v zvezi s hivom, virusi hepatitsa, možnostmi testiranja na virus hiv in hepatitisa, nasveti glede varnejše spolnosti;

↘ svetovalno delo v zaporih;

↘ testiranje drog znotraj Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih substanc.