Kanabinoidne droge pridobivajo iz indijske vrste konoplje cannabis sativa in uspeva v zmernem in tropskem podnebju. Skupaj s tobakom, alkoholom in kofeinom je ena najbolj uporabljenih drog na svetu. Kemijsko aktivna snov v teh drogah so kanabinoidi, med katerimi je najpomembnejši tetrahidrokanabinol (THC), ki se v vodi ne topi, pač pa v maščobah, kar je ključno za njegovo delovanje na možgansko substanco. Vršički industrijske konoplje ga naj ne bi vsebovali več kot 0,3 odstotka.
V skupino kanabinoidov uvrščamo konopljo, hašiš in hašiševo olje.
Učinki se pri kajenju pojavijo že po nekaj minutah in doseže vrhunec v približno pol ure in traja od 2 do 4 ure, čeprav nekateri učinki, kot je na primer omejena sposobnost za vožnjo, traja tudi do 12 ur. Kanabinoide lahko zaužijemo tudi oralno (kot pecivo ali kot preparat iz rastline oziroma bang), čeprav so v tem primeru učinki 2- do 3-krat manj učinkoviti.
Sicer pa na delovanje kanabinoidov vpliva več dejavnikov, kot so osebnostni dejavniki, trenutno razpoloženje, pričakovanja in pretekle izkušnje. Na delovanje pa vpliva tudi sama struktura rastline – nekatere imajo na primer višjo vsebnost THC-ja, druge imajo visoko vsebnost CBDja ipd.
Poglavitni učinek kanabisa na duševno delovanje naj bi bil v tem, da dviguje zapornico, ki omejuje pritok čutnih dražljajev oziroma informacij, ter fiziološko zapornico, ki vpliva na izbiro, kaj od zunanjih ali notranjih informacij se naj pojavi v zavesti. Posledica tega ni samo množica zaznav in bujnih predstav ter fantazij, temveč tudi motnje zapomljivosti in časovnega ter prostorskega doživljanja. Če je razpoloženje človeka pred ali med kajenjem tesnobno ali depresivno, se lahko pojavijo tudi panične reakcije zaradi občutka, da ga preganjajo ali zaradi blokade misli. Pod vplivom kanabisa so vidni, slušni in taktilni dražljaji močnejši in izrazitejši, telo in okončine so lahkotni, pojavljajo se lahko napadi smeha brez zunanjih povodov. Razmišljanje pogosto izgubi smisel in kontinuiteto ter se oseba ravna po trenutnih asociacijah in vzgibih, mogoče so tudi motnje kratkotrajnega spomina in pozornosti. Pogoste so tudi iluzije, bežne halucinacije in sinestezije (npr. povezovanje glasbe z vidnimi predstavami). Ker so učinki kanabisa pri običajno uporabljenih količinah blažji in jih je lažje kontrolirati, ga imenujemo “mali psihedelik” oziroma “mali halucinogen”. Za ilustracijo, učinek od 30 do 70 mg THCja je enakovreden 6 do 20 mg psilocibina.
