Izjava Društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma
1. Slovenija se po podatkih EMCDDA uvršča v vrh po številu umrlih takoj za Škotsko, Irsko in Skandinavskimi državami.
2. Po smernicah EMCDDA, sta uvedba Naloksona za domov in uvedba varnih prostorov za uporabo drog dokazano dva najbolj učinkovita ukrepa za preprečevanje smrtnih predoziranj.
V svetu se naraščanje smrti zaradi prevelikih odmerkov z drogami povečuje. Pa naj gre za prepovedane droge ali pa zlorabe zdravil. Samo v ZDA je bilo leta 2021 kar 107.600 smrti zaradi prevelikih odmerkov. Že leta 2020 so zabeležili rekordno število smrti, v naslednjem letu pa se je število povečalo še za 15 odstotkov. V Sloveniji nevladne organizacije v zadnjem obdobju (leto 2020 in 2021) prav tako opažamo povečano število smrti zaradi predoziranj med uporabniki drog in brezdomci, zgodilo se je tudi nekaj smrtnih primerov na javnih mestih. Tem opažanjem pritrjuje tudi uradna statistika – trend podatkov NIJZ že od leta 2014 nakazuje rast števila umrlih – tako smo v letu 2019 zabeležili že 74 smrti, kar Slovenijo po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) uvršča v vrh po številu umrlih takoj za Škotsko, Irsko in Skandinavskimi državami. V 2020 jih je bilo zabeleženih 70. V drugi bazi podatkov EMCDDA pa je zaradi uporabe drog v letu 2019 v Sloveniji več kot 100 smrtnih primerov, kar pomeni, da trikrat presegamo EU povprečje po teh (žalostnih) podatkih. Še vedno je največ smrti povezanih z opiati, predvsem s heroinom in metadonom, se pa povečuje tudi število smrti zaradi kokaina.
Podatek o številu smrti bi zato moral biti zaskrbljujoč in alarmanten, vsekakor pa vreden odziva na lokalni in nacionalni ravni, ki bi skupaj v sodelovanju pripravili celostno strategijo boja proti predoziranjem. Zaenkrat ustreznega odziva še ni; tudi na nov Nacionalni program za področje drog in akcijski načrt, ki bi se odzval na stanje zadnjih let, čakamo že skoraj dve leti. Aktualni razpis Ministrstva za zdravje (v nadaljevanju MZ) prav tako ne omenja odziva na smrti kot prioriteto. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da so se za 30 % zmanjšala sredstva, ki jih bo MZ namenil področju obravnave problema uporabe nedovoljenih drog v naslednjih treh letih.
Kaj delamo v društvu Stigma? V okviru nadgradnje oziroma širitve dejavnosti naših programov v obdobju 2020 – 2022, ki jih sofinancira MZ, večji poudarek dajemo izobraževanju o varnejši uporabi drog kot tudi spodbujanju in motiviranju uporabnikov k manj tveganim načinom uporabe drog – npr. k snifanju in kajenju drog na folijo, kjer smrtnega predoziranja praktično ni.
Uporabnikom redno zagotavljamo sterilni pribor za varnejšo uporabo drog – poleg pribora za injiciranje torej tudi snif listke, ki jih od 2022 vsem sorodnim programom v Sloveniji zagotavlja NIJZ Koper – ter folijo za kajenje drog, ki jo zaenkrat še vedno kupujemo iz stroškov projekta. Z razdeljevanjem folije in listkov dosežemo predvsem dva namena: prvič, da čim manj uporabnikov prične z injiciranjem drog, ki je najbolj tvegan način uporabe z vidika smrtnih predoziranj ter drugič, da bi tisti, ki droge snifajo ali kadijo, čim dalj časa ostanejo na tej, manj tvegani obliki uporabe.
Hkrati smo v program uspeli pridobiti tudi osebe, ki se prej v naše programe niso vključevali; gre za t.i. skrito populacijo uporabnikov drog s pomanjkljivimi informacijami o možnih tveganjih, ki jih prinese uporaba drog. V programe društva je bilo v letu 2021 vključenih 715 različnih oseb (v Ljubljani in širši osrednje slovenski regiji, kjer delujemo).
Že vrsto let se zavzemamo za uvedbo Naloksona, ki je po mnenju EMCDDA poleg varnih sob za uporabo drog najpomembnejša aktivnost za preprečevanje smrtnih predoziranj. Od marca 2021 je nazalni Nalokson oz Nyxoid dostopen uporabnikom Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CPZOPD), ampak po našem mnenju žal ukrep ne doseže dovoljšnega števila uporabnikov. Vztrajamo, da je potrebna še večja dostopnost, predvsem za uporabnike, ki niso vključeni v CPZOPD po sistemu »Nalokson za domov«, saj po podatkih največ ljudi umre doma ali na javnih mestih.
Ponekod v tujini je Nalokson na voljo tudi na določenih kritičnih mestih po podobnem sistemu, kot pri nas deluje sistem defibrilatorjev – torej da je Nalokson dostopen v programih, ki so namenjeni uporabnikom drog, ter na javnih mestih – v bližini lokacij, kjer se zadržujejo uporabniki drog in tam tudi uporabljajo droge. Mnoge organizacije v tujini razvijajo tudi različne aplikacije na mobilnih telefonih ipd. Obstaja mnogo primerov dobrih praks iz Velike Britanije, Nemčije, Italije, Škotske, Danske – predoziranje z opioidi je še vedno glavni vzrok smrti med uživalci drog v Evropi (leta 2019 je bilo 78% smrti zaradi opioidov).
Nalokson nevtralizira prevelik odmerek opiatov, nazalni Nyxoid je v obliki pršila in se ga osebi ob predoziranju z opioidi preprosto aplicira v nos. Zaradi preproste uporabe ga mnoge države razdeljujejo direktno uporabnikom drog in njihovim bližnjim, tako da ni več potrebe zgolj po profesionalnem zdravstvenem posredovanju.
Ob tem bi nekaj besed namenili še varnim sobam oz. prostorom za uporabo drog… Vedno več je držav, ki odpirajo varne sobe – Švica, Nemčija, Nizozemska, Danska, Španija, Francija, Luksemburg, Norveška, v zadnjih letih tudi Portugalska, Belgija in kot zadnja Grčija. Pravna ureditev področja prepovedanih drog je v evropskih državah precej podobna, zato to ne bi smela biti ovira pri odpiranju varne sobe v Sloveniji. Nizozemska na primer ima celo strožjo zakonodajo na področju drog kot Slovenija pa imajo največ varnih sob za uporabo drog. V Belgiji so varni sobi uradno odprli v Bruslju in v Bruggeju, čeprav so uradno nelegalne, zahvaljujoč veliki podpori lokalne skupnosti, ki je prevladala nad uradno državno zakonodajo. Na Portugalskem so prvo mobilno varno sobo odprli po dvajsetih letih borbe v Lizboni. V 2021 so odprli drugo varno sobo, tokrat stacionarno. Da ni potrebno čakati 20 let so zadnji pokazali v Atenah, ki so s sodelovalno akcijo vseh – lokalne skupnosti, države, nevladnih organizacij, policije, zdravstva ter sociale – v dveh letih odprli varno sobo v Atenah. In hkrati uvedli program »Nalokson za domov«. Vsekakor pa je potrebno omeniti škotskega aktivista, ki je sam kupil kombi, ki ga uporablja za mobilno varno sobo. Podpira ga škotska vlada, Britanska vlada in zakonodaja temu nasprotujeta, Policija pa program tolerira, tako da gospod s svojim programom rešuje življenja v Glasgowu, mestu ki ima eno od najvišjih smrtnosti med uporabniki drog na svetu. Vsi ti primeri več kot očitno kažejo na to, da se vedno najde pot, če le obstajata želja in interes.
Da upanje v Sloveniji obstaja, je vsekakor vidno v primeru uvedbe programa anonimnega in brezplačnega testiranja drog, ki ga koordinira Drogart. Kljub določenim pravnim dilemam je bil možen dogovor med nevladno organizacijo MZ in Policijo, da se testiranja izvajajo. Zakaj se tak dogovor ne bi sklenil tudi v primeru varnih sob, v dobro javnega zdravja?
Potrebe po varnih sobah v Sloveniji še vedno obstajajo, rezultati programov v državah, ki jih imajo, pa so zelo pozitivni. Kot povzema EMCDDA, je uspeh varnih sob v varnejši uporabi drog, v večji dostopnosti do drugih zdravstvenih in socialnih programov, ter v zmanjšanju javne uporabe drog.
Izjemno pomembne ugotovitve so, da vzpostavitev varnih sob ne povzroči povečanja uporabe drog, niti ni zaznane povečane kriminalne aktivnosti.
Naj zaključimo prispevek z izjavo bivšega ministra za gospodarstvo, Zdravka Počivalška v Studio City, iz dne 7.12.2021 – sicer v drugem kontekstu pa vseeno aktualna misel, če govorimo o varnih prostorih za uporabo drog: “Bolje je imeti dejavnosti pod kontrolo, kot da se prepovedane dejavnosti odvijajo na črno. Tu smo prišli v slepo ulico in po tej poti ne moremo naprej.” Retorika vojne proti drogam in vztrajanje v kriminalizaciji uporabe drog namreč ne zmanjšujeta trendov naraščanja uporabe drog, temveč onemogočata vpeljavo konkretnih reformnih ukrepov, ki so potrebni za reševanje življenj in zmanjšanje škodljivih posledic uporabe drog.
Vojna proti drogam prinaša tudi posledičen kriminal zaradi uporabe drog, kriminalizacijo uporabe, kaznovanje z zaporom, socialno obubožanje, poglabljanje brezdomstva, poglabljanje eksistencialnih stisk, slabšanje zdravja, nepotrebne smrti zaradi predoziranj, utrjevanje stigmatizacije uporabnikov ter celo paleto konkretnih, zdravstvenih dejavnikov tveganja, ki izhajajo iz prepovedi: uporabo nepreverjenih substanc, uporabo drog v tveganih pogojih, ki zadevajo nevarnost okužb in drugih poškodb zdravja. Kulminacija navedenih dejavnikov tveganja je tudi naraščanje smrti zaradi prevelikih odmerkov. Takšna politika drog je škodljiva za posameznike kakor tudi za skupnost. Koncept zmanjševanja škode zaradi uporabe drog je niz idej in intervencij, ki poskušajo zmanjšati škodo, povezano tako z uporabo drog kot tudi z neučinkovito, represivno politiko drog.
Potrebni so reformni ukrepi, ki temeljijo na dokazih različnih primerov dobrih praks:
↘ Dekriminalizacija uporabe drog za lastno uporabo (primer portugalske politike drog. Več na povezavi.
↘ Implementacija varnih prostorov za uporabo drog pod strokovnim nadzorom. Več na povezavi.
↘ Dejansko implementacijo distribucije »naloksona za domov«. Več na povezavi.
↘ Omogočanje sterilnega pribora v zaporih. Več na povezavi.
