Zmanjševanje škode se mora nadaljevati!
Correlation – Evropska zveza zmanjševanja škode in združenja zmanjševanja škode Eurasion so v sodelovanju s Fundacijo Rights Reporter objavili stališče o nadaljevanju programov zmanjševanja škode v obdobju COVID-19 virusa.
Ljudje, ki uporabljajo droge, so v obdobju epidemije še posebej izpostavljeni tveganjem za poslabšanje zdravstvenega in socialnega stanja. Pogosto živijo na obrobju družbe brez bivališča, zaposlitve, finančnih virov, socialne in zdravstvene oskrbe ter so sistematično diskriminirani in kriminalizirani. Mnogi od njih imajo zdravstvene težave, ki lahko povečajo tveganje za smrtno COVID-19 okužbo (kronična obstruktivna pljučna bolezen, HIV, tuberkuloza, rak in druge bolezni, ki slabijo imunski sistem).
Programi zmanjševanja škode smo za uporabnike nedovoljenih drog pogosto edina kontaktna točka za dostop do zdravstvenih storitev. Nudimo zdravstvene, socialne ter druge osnovne storitve in smo ključni akterji pri povezovanju uporabnikov in uporabnic z drugimi vladnimi in nevladnimi službami (zdravstvene ustanove, sodišča, Centri za socialno delo, Urad za delo ipd.).
Zaradi vloge, ki jo imamo v skupnosti, se čutimo dolžni, da pozovemo inštitucije na lokalni, državni in mednarodni ravni, da:
↘ 1. Zagotovijo kontinuiteto in trajnost služb kot so zmanjševanje škode in druge nizkopražne storitve za uživalce nedovoljenih drog med COVID-19 epidemijo. To vključuje predvsem substitucijsko terapijo, programe razdeljevanja sterilnega pribora, deljenje naloksona ter dostopnost do varnih sob za uživanje drog. Poleg tega je treba zagotoviti osnovne storitve, vključno z dnevnimi in nočnimi zavetišči, prhami, oblačili, hrano in drugimi storitvami.
↘ 2. Zagotovijo ustrezno financiranje za organizacije, ki delujejo na področju zmanjšanja škode ter jim zagotovijo ustrezno opremo za zaščito osebja in uporabnikov ter uporabnic pred okužbami (milo, sredstva za razkuževanje, maske za enkratno uporabo itd.).
↘ 3. Priznajo pomembno in kritično vlogo programov zmanjšanja škode in njihovih storitev v pandemiji COVID-19 in se hkrati zavedajo, da so uživalci in uživalke nedovoljenih drog v tem obdobju še posebej ranljivi.
↘ 4. Razvijejo specifične smernice in predpise za storitve zmanjševanja škode, pri čemer upoštevajo ranljivost uporabnikov in uporabnic nedovoljenih drog. Te smernice morajo biti razvite v tesnem sodelovanju z zaposlenimi, ki so dejavni v programih zmanjševanja škode, ter z uporabniki in uporabnicami. Te smernice pa naj bodo usklajene s smernicami, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija, ter drugimi mednarodnimi COVID-19 predpisi.
Še posebej pa poudarjamo:
↘ 5. Substitucijska terapija in/ali nadomestno zdravljenje s heroinom morata biti na voljo tudi v času epidemije. Zaželeno je, da se omogoči prevzem terapije za domov za daljše časovno obdobje ali pa jim omogočiti prevzem terapije v lekarnah.
↘ 6. Programi zamenjave sterilnega pribora morajo uporabnikom nedovoljenih drog zagotoviti večje količine igel, brizg in drugih pripomočkov za injiciranje, da se zmanjša število obiskov dnevnih centrov. Uporabnikov in uporabnicam je potrebno omogočiti, da imajo doma na voljo kontejner za zbiranje uporabljenega pribora.
↘ 7. Programi zmanjševanja škode morajo zagotoviti preventivni in informacijski material o COVID-19 za zaposlene, prostovoljce in uporabnike/uporabnice storitev. Poleg tega jim je potrebno zagotoviti milo, razkužilo za roke z vsebnostjo vsaj 60% alkohola, robčke, koše za smeti in maske za obraz (če to zahtevajo nacionalni predpisi).
↘ 8. Drop-in centri, dnevna zavetišča in varne sobe za uživanje drog morajo svetovati in podpirati uživalce nedovoljenih drog pri preventivi s COVID-19 infekcijo. Obiskovalci/obiskovalke si naj pri vstopu očistijo roke in ne ostanejo dlje, kot je nujno potrebno. Kuhinje lahko pripravijo hrano za prevzem, ki jo bodo jedli na prostem. Sprejeti je treba vse potrebne ukrepe za povečanje socialne oddaljenosti med obiskovalci oz. osebjem z vsemi možnimi sredstvi, prostore pa je treba prezračevati. Izogibati se je treba prenatrpanosti zavetišč in dnevnih centrov, z uvedbo varnostnih ukrepov kot so skrajšanje časa bivanja, največje število obiskovalcev, ki vstopijo samo enkrat na dan. Osebe s stalnim bivališčem je treba spodbujati, da ostanejo doma in prihajajo samo po sterilni material za injiciranje.
↘ 9. Zdravstveno stanje uporabnikov/uporabnic nedovoljenih drog je treba skrbno spremljati. Če nekdo pokaže simptome, kot sta vročina in kašelj, je treba zagotoviti maske za obraz in zagotoviti zdravniški pregled. Za zagotovitev neposredne medicinske podpore, nadaljnje oskrbe in postopke zdravljenja je treba vzpostaviti dogovore o sodelovanju z javnimi zdravstvenimi službami, povezanimi zdravstvenimi enotami in bolnišnicami.
↘ 10. Nočna zavetišča morajo biti dostopna ljudem, ki nimajo lastnega stanovanja, z ločitvijo med tistimi, ki niso okuženi, in tistimi, ki so okuženi in morajo biti v karanteni, vendar ne potrebujejo posebne zdravstvene oskrbe in zdravljenja v bolnišnici. Nočna zavetišča morajo biti v skladu s splošnimi varnostnimi predpisi za COVID-19 in ljudje ne bi smeli biti izpostavljeni dodatnim tveganjem za okužbo zaradi prenatrpanosti in nezadostne zdravstvene oskrbe.
↘ 11. Skupinske storitve, kot so sestanki in posvetovanja, je treba preklicati ali jih organizirati preko spleta.
↘ 12. Programi zmanjšanja škode morajo vzpostaviti varno delovno okolje in zagotoviti, da je osebje dobro obveščeno in zaščiteno pred okužbo.
