Morfin (ali morfij) je opiat, ki se uporablja pri zdravljenju močnih bolečin. Pridobiva se ga iz opija – posušenega mlečka nezrelih glavic vrtnega maka in ima dolgo zgodovino človeške uporabe, saj je najboljše in najmočnejše naravno protibolečinsko sredstvo.
Leta 1804 je morfin prvi izoliral nemški lekarnar Fredrich Wilheim Adam Sertürner. Poimenoval ga je po Morfeju, grškemu bogu sanj. Naziv morfij se je v pogovornem jeziku ohranil še do danes, pravilnešji izraz pa je morfin. Leta 1874 so iz morfina sintetizirali heroin.
Endogeni morfin predstavlja telesu lastno zdravilo proti bolečinam: Študije na podganah so pokazale, da so bile med živalmi, ki so trpele zaradi artritisa, koncentracije morfija v hrbtenjači in urinu znatno povišane. Zato danes domnevamo, da organizem v določenih bolezenskih stanjih proizvaja povečane količine morfija. Posledično lahko endogeni morfin služi za uravnavanje bolečin v organizmu. Morfin obstaja v živalskem in človeškem tkivu in se v pomembnih količinah izloči z urinom.
Zdravilo je lahko v obliki kapsul, tablet, kapljic, zrnc, svečk, zdravilnih obližev in injekcij.
Najpogostejši stranski učinki pa so depresija dihanja, zaprtje, motnje zavesti, hipotenzija in zasvojenost.
Učinkovit odmerek z oralnim zaužitjem je približno 30 mg, običajni uživalci morfija pa lahko porabijo do 1 g na dan.
