Heroin se pridobiva iz morfina, naravnega opiata, ki ga pridobivajo iz surovega opija, pridobljenega iz nekaterih sort makovih glavic (Papaver somniferum), in ga gojijo na štirih glavnih področjih: Južni Ameriki, jugovzhodni in jugozahodni Aziji in Mehiki. Večino heroina na svetu proizvedejo v Afganistanu. Heroin je bil prvič sintetiziran iz morfija leta 1874, od leta 1898 pa vse do 1910 ga je Bayer, nemško farmacevtsko podjetje, tržil pod blagovno znamko z imenom Heroin in je služil kot zaviralec kašlja in kot nadomestek morfina, dokler niso odkrili, da se hitro metabolizira v morfin.
Podobno kot pri drugih opiatih heroin deluje kot pomirjevalo, ki upočasni več funkcij telesa. Ljudje, ki ga uporabljajo, opisujejo občutek topline, sprostitve in zmanjšanje občutka tesnobe. Heroin kot analgetik zmanjša čustveno in telesno bolečino. Ti učinki se pojavijo hitro in lahko trajajo več ur, odvisno od količine droge in načina vnosa. Začetna uporaba lahko povzroči slabost in bruhanje, vendar te reakcije z redno uporabo zbledijo.
Ulični heroin je redko čist in lahko varira od bele do temno rjave barve v prahu različnih vsebnosti. Razlike v vsebnosti običajno odražajo nečistoče, ki so preostale iz proizvodnega procesa in prisotnost dodatnih snovi. Ti dodatki so pogosto sladkor, škrob, mleko v prahu in občasno druge snovi, ki so dodane kot “polnilo” pri pripravi odmerkov.
Heroin se lahko njuha, kadi ali vbrizgava. Navadno se kadi na foliji, in sicer pod folijo prižgan plamen povzroči izparevanje heroina na vrhu folije, ki se ga inhalira s cevko v ustih. Za injiciranje ga je potrebno raztopiti in filtrirati. Postopek poteka tako, da se heroin na žlici prekuha v vodi z dodano askorbinsko kislino, saj heroin samo v vodi ni topen. Raztopino nato filtriramo tako, da preko igle v filtru povlečemo tekočino v brizgalko.
Injiciranje predstavlja največje tveganje prevelikega odmerka z smrtnim izidom, saj se lahko zgodi, da pride v krvni obtok prevelika količina heroina naenkrat in s tem tudi škodljive primesi. Tudi kajenje in snifanje heroina lahko povzroči predoziranje, še posebej, če “začetniški” uporabnik z nizko toleranco zaužije večjo dozo močnejšega heroina in/ali ga kombinira z drugimi drogami, še posebej depresorji (alkohol, pomirjevala,uspavala itd.). Simptomi prevelikega odmerka zaradi heroina vključujejo počasno in plitvo dihanje, krče, komo in tudi smrt.
Uporaba “umazanih” ali souporabljenih injekcijskih igel med vbrizgavanjem heroina povzroča širjenje hiva ter hepatitis B in hepatitis C. Vbrizgavanje drog in souporaba igel lahko povzroča tudi endokarditis, embolije ali krvni strdek, botulizem, tetanus in mesojede bakterije. Injiciranje lahko povzroči tudi nastanek abscesov (boleče vnetje kože), kar lahko privede do zastrupitve krvi.
Ljudje, ki redno uporabljajo heroin, razvijejo fizično odvisnost. Odtegnitveni simptomi oziroma abstinenčna kriza se lahko začne v 6 do 24 urah po zadnji prekinitvi droge, vendar pa lahko ta časovni okvir niha glede na stopnjo tolerance do droge, pa tudi količino porabljene droge pri zadnjem odmerku. Simptomi so lahko potenje, tesnoba, depresija, mrzlica, hude mišične bolečine, slabost, driska, krči in vročina.
