Halucinogene droge oziroma perturbatorji centralnega živčnega sistema so snovi, ki prekinejo običajno delovanje možganov ter povzročajo psihozam podobna stanja. Spremljajo jih motnje v čutnih zaznavah, ki niso posledica zunanjih vzrokov. To so snovi, ki povzročajo privide oziroma halucinacije, blodnje ter vidne in slušne prevare oziroma opažnje predmetov ali pojavov, ki obstajajo samo v domišljiji. V skupino uvrščamo meskalin, psilocibin ter sintetične droge, kot so LSD, ekstazi (deluje stimulativno in psihadelično), eva ipd.
Halucinogen je kemična snov, ki zmede oziroma pertubira delovanje centralnega živčnega sistema. Halucinogene droge povzročijo spremembe v nevrokemičnem delovanju možganov in prizadenejo predvsem zaznavanje stvarnosti. Povzročijo lahko resne čutne motnje in tudi prave halucinacije.
Večina drog iz te družine izvira iz gob, ki jih gojijo v latinskoameriških in afriških državah. Takšen primer je mehiški pejot, iz katerega izločajo meskalin. Med rastlinami je kolumbijska yage bolj poznana kot tabernanthe iboga, ki prihaja iz Gabona. Iz skorje korenine te tropske rastline izločajo alkaloid ibogain. V Evropi se za rituale običajno uporablja halucinogena goba amanite muscarie.
V Evropi se med halucinogeni največ uporablja LSD, ki je dietilamid lisergične kisline. V uličnem žargonu je poznan tudi kot acid ali trip. Med halucinogene droge prištevamo tudi ketamin in skopolamin.
