Mefedron, znan tudi kot 4-metil metakatinon (4-MMC) ali 4-metil ephedron, je sintetična stimulativna substanca iz skupine katinonov in amfetaminov. Pogovorno se pojavlja pod imeni, kot so mef, meow meow, dron, M-Cat, white magic. Mefedron je bil prvič sintetiziran leta 1929, vendar ni postal splošno znan. Na črnem trgu z drogami se prvič pojavi pojavi leta 2007. V tem obdobju na trgu ni bilo dobrega ekstazija, predvsem zaradi zaostrenih pogojev dostopnosti ali izdelave prekurzorjev na Nizozemskem. Pomembna je bila tudi zaplemba 33 ton sasafrasovega olja v Kambodži junija 2008, kar bi zadostovalo za 245 milijonov doz. Kar je od ekstazija ostalo na črnem trgu je bilo slabe kvalitete in precej namešano, zato je mnogo ljudi začelo uporabljati mefedron, ki je bil takrat še legalno dostopen. Leta 2007 je bilo mogoče mefedron kupiti v spletnih trgovinah, leta 2008 so ga agencije za spremljanje drog zaznale kot drogo, katera uporaba se, zaenkrat še legalno, zelo hitro širi. Leta 2010 je bil mefedron razširjen po celotni Evropi, še posebej pa je bil uporabljen v Veliki Britaniji. Mefendron je najprej postal nedovoljen v Izraelu, nato na Švedskem, leta 2010 pa v večini evropskih držav, nato ga je decembra istega leta Evrospka Unija predpisala kot nelegalnega znotraj celotnega EU območja.

V letu 2009 se je mefedron prvič pojavil tudi v Sloveniji. V tistem času je bil cenovno dostopen in z močnim učinkovanjem, zato so ga začeli uporabljati tudi ljudje, ki prej niso uporabljali drugih drog. Do prepovedi njegove prodaje je prišlo v letu 2011, zato so začeli na trg prodirati sintetični katinoni, med katerimi je bil najbolj pogost 3-mmc, znan kot sladoled. V Sloveniji se še sedaj prodaja in je zelo priljubljen, tako med mladimi kot tudi med starejšo populacijo uporabnikov in uporabnic.

Pred prepovedjo njegove prodaje so ga trgovine prodajale in oglaševale kot kopalne soli, gnojilo za rože, dišave za prostor. Navodila za uporabo so vsebovala sporočila s prikritimi namigi o uporabi in doziranju za ljudi. Kemično je podoben katinonskim spojinam, ki jih najdemo na plantažah rastline khat v vzhodni Afriki.

Na voljo je v obliki tablet, kristalov ter praška, ki ga uporabniki lahko pojedo, snifajo ali injicirajo, kar ustvarja podobne učinke kot MDMA, amfetamin in kokain.

Značilni pozitivni učinki mefedrona so predvsem močna evforija, stimulacija, občutek avtentične in poglobljene komunikacije, empatije, ljubezni, privzdignjeno počutje ter drugo. Ostali učinki so dokaj podobni MDMA-ju.

Poleg spodbujevalnih učinkov povzroča neželene učinke, kot so želja po ponovni uporabi, težave s fokusiranjem vida, halucinacije, zategovanje čeljusti ter škrtanje z zobmi, nepredvidljivo vedenje, tesnoba, psihotične reakcije in drugo. Močna potreba po ponovnem doziranju je zelo izrazita, saj začetna evforija ter ostali prijetni učinki ob nazalni uporabi minejo v približno eni uri. Zaznavne so motnje koncentracije, kratkotrajnega spomina, težave pri uriniranju, višji pulz ter pritisk, epileptični napadi, pomodrelost udov. Mešanje z drugimi drogami lahko zelo poveča serotoninski sindrom in tudi odpoved srca.

V večih člankih je bilo proučeno delovanje mefedrona v možganih podgan glede učinka mefedrona na dopamin in serotonin. Oba nevrotransmiterja sta bila zbrana z mikrodializo in izmerjeno njuno povečanje, uporaba mefedrona je povzročila približno 500 odstotno povečanje dopamina, in približno 950 odstotno povečanje serotonina. Najvišje koncentracije so bile dosežene pri 40 in 20 minutah, ter se vrnile na izhodiščno stanje 120 minut po injiciranju. Hitro povečanje koncentracije obeh nevrotransmiterjev dokazuje nastanek evforije in spodbujevalnih učinkov, z znižanjem koncentracije dopamina pa bi lahko razložili adiktivnost in močno željo po novi dozi mefedrona (crawing) pri ljudeh.

 

ZMANJŠEVANJE ŠKODE

↘ Snifanje ni varno v primeru souporabe tulcev, saj se zaradi poškodb nosne sluznice poveča prenos krvno prenosljivih bolezni kot sta hepatitis in hiv.                                                                                

↘ Oralna uporaba je manj škodljiva, »želja po še« (crawing) ni tako velika in s tem doze pogosto manjše, stika s krvjo zaradi souporabe tulcev ni. Pri vbrizgavanju je želja po še oziroma crawing izrazitejši, zato vbrizgavanje močno odsvetujemo.

↘ Možnost krvno prenosljivih bolezni kot sta HIV in hepatitis je precej povečana v primeru souporabe pribora, ki je v večji meri lahko prisoten prav zaradi hlepenja po novi dozi. V primeru injiciranja, svetujemo uporabo sterilnega in izključno za lastno uporabo uporabljenega pribora.