Benzodiazepini so skupina anksiolitikov, to je učinkovin, ki lajšajo tesnobo in strah. Gre za biciklične spojine, od tega je en obroč benzenov (oziroma starinsko benzol), nanj pa je prikondenziran sedemčlenski obroč z dvema dušikoma (diazepin).
1H-benzo-1,4-diazepini se v medicini uporabljajo kot pomirjevala. Ena izmed prvih učinkovin iz te skupine, ki se je uporabljala v terapiji, je bil klordiazepoksid, znan tudi pod zaščitenim imenom Librium®. Z nadaljnjim razvojem so bile vpeljane učinkovine z laktamsko strukturo. Najbolj znana učinkovina iz te skupine je diazepam (zaščiteno ime Valium®). Uporablja se tudi kot antikonvulziv pri zdravljenju epilepsije.
Nadalje se te učinkovine uporabljajo kot uspavala. Predstavnik takšnih učinkovin je na primer nitrazepam. Klonazepam se uporablja kot antikonvulziv, medazepam pa kot pomirjevalo.
Učinki:
↘ anksiolitično delovanje (blažijo strah)
↘ antikonvulzivno delovanje (blažijo krče)
↘ mišična relaksacija
↘ sedacija (pomiritev)
↘ amnezija (okence v spominu)
↘ blago razvedrujoče delovanje.
V psihiatriji se uporabljajo pri zdravljenju anksioznosti in strahov, kot uspavalo in za blaženje epileptičnih napadov. Nadalje se dajejo tudi kot premedikacija pred operacijami, da se bolnik pomiri in sprosti.
Pri dolgotrajnejšem jemanju obstaja nevarnost zasvojenosti, zato mora biti terapija čim krajša in odmerki čim nižji. Za dolgotrajnejšo terapijo se uporabljajo le nekateri antiepileptično delujoči benzodiazepini, ki se morajo po navadi jemati vse življenje.
Benzodiazepini povzročajo depresijo dihalnega centra, vendar je to opazno zlasti pri odmerkih, veliko večjih od terapevtskih. Do prenehanja dihanja pride pri zlorabi benzodiazepinov – tveganje je večje pri hkratnem uživanju alkohola ali drugih psihofarmakov. Benzodiazepini tudi podaljšajo reakcijski čas posameznika, zato je zlasti na začetku zdravljenja odsvetovano upravljanje s stroji, vozili ipd. Benzodiazepini so ena izmed skupin zdravil, ki se najpogosteje zlorabljajo.
Redno jemanje pomirjeval oziroma benzodiazepinov vodi v:
↘ apatijo
↘ nerodnost
↘ čustveno labilnost
↘ motnje gibanja (bolnik hodi, kot da bi bil pijan).
↘ pri nenadni prekinitvi jemanja zdravil lahko pride do abstinenčnega sindroma, ki se kaže s tremorjem (nehoteno tresenje), nemirom, nespečnostjo ipd.
Kratkodelujoči benzodiazepini
Alprazolam (Helex, Xanax)
Bromazepam (Lekotam, Lexaurin)
Lorazepam (Loram, Lorsilan)
Midazolam (Dormicum)
Oksazepam (Adumbran)
Triazolam (Halcion)
Dolgodelujoči benzodiazepini
Diazepam (Apaurin)
Klordiazepoksid (Librium)
Medazepam (Ansilan)
Prazepam (Demetrin)
Splošnega koncepta o trajanju terapije z benzodiazepini ni in variira glede na intenzivnost motnje in pacienta oziroma pacientke. Vsekakor pa nimajo nobenega učinka na te motnje, če jih predpisujejo le po potrebi, kar pa je v praksi pogosto. Uvajajo in ukinjajo jih postopoma. Če jih pacient jemlje od nekaj tednov do 3 mesece, gre za kratkotrajno zdravljenje. Zdravljenje s prenizkimi dozami je brez učinka. Za trajanje zdravljenja preko tega obdobja morajo obstajati strožji kriteriji, ki pa spet niso splošni. Takšen pristop je pri zdravljenju paničnih motenj, kjer je anksiolitična terapija potrebna tudi v daljšem obdobju (tudi preko 6 mesecev).
Sindrom odtegnitve:
↘ napetost
↘ strah
↘ depresivno razpoloženje
↘ razdražljivost
↘ agitacija
↘ vznemirjenost
↘ povečana občutljivost
↘ glavobol
↘ vrtoglavice
↘ motnje vida
↘ paranoidne motnje
↘ bolečine v mišicah
↘ zmedenost
↘ motnje spanja itd.
