Zmanjševanje škode (ang. harm reduction) pomeni zmanjševanje negativnih zdravstvenih in socialnih posledic uporabe drog pri ljudeh, ki drogo že uporabljajo, in je ne morejo ali ne želijo opustiti, ne glede na vse informacije o tveganjih, nevarnostih in neželenih učinkih. Osrednji poudarek je na preprečevanju škode, ne pa na preprečevanju uporabe drog pri ljudeh in izhaja iz upoštevanja njihovih potreb in interesov. Gre za ustvarjanja pogojev in spodbudo uporabnikom in uporabnicam drog, da se pri uporabi drog odločajo za tiste izbire, ki se izogibajo neželenim posledicam uporabe, s tem pa povzročajo čim manjšo škodo sebi in drugim ljudem v njihovi okolici. Pogoji uporabe drog na ulici (skrivanje pred policijo, uporaba zapuščenih, higiensko katastrofalnih pogojev, tveganost skupinskih ritualov skupnega zadevanja in souporabe pribora) povzročajo celo paleto tveganih dejavnikov in posledičnih poškodb, zato so že v sredini 80. let prejšnjega stoletja različne službe na področju drog prišle do spoznanja o nujnosti povezave zdravstvene in socialne skrbi za vzpostavljanje osnovnih pogojev za uporabnike in uporabnice drog z zagotavljanjem prostorov (dnevni centri), sterilnim priborom za injiciranje, vzdrževalnimi programi (metadonske ambulante) ter svetovanjem. Pristopi za zmanjšanje škode so praktični, izvedljivi, učinkoviti, varni in poceni ter imajo velik vpliv na zdravje vsakega posameznika ali posameznice ter na zdravje splošne populacije.

Koncept izhaja iz etične opredelitve, da je uporaba droge stvar osebne odločitve in pravice človeka, da s svojim telesom svobodno razpolaga. Pri tem je potrebno poudariti, da z navodili o varnejši uporabi drog ne promoviramo uporabo kot tako, temveč je z varnejšim pristopom izničena nevarnost drog kot substanc ali da droge ne prinašajo več tveganja.

 

TEMELJNE ZNAČILNOSTI ZMANJŠEVANJA ŠKODE

⇲ razumevanje, da je uporaba drog kompleksen in večplasten pojav, ki zajema vedenja vse od hude zlorabe do popolne abstinence ter priznava, da so nekateri načini uporabe drog očitno varnejši od drugih.

⇲ Zavedanje tveganja pri uporabi drog in verjetnost nastopa neželenih posledic.

⇲ Izhaja iz pojma nizkega praga in s tem zagotavlja večjo dostopnost. Zagotavlja neoviran dostop do potrebnih informacij in pripomočkov. Pomoči ne pogojuje z zahtevo po abstinenci. Nizkopražnost torej pomeni, da vstopnih pogojev v program ni.

⇲ Kriterij za vrednotenje intervencij je praktična korist, kar pomeni, da se ravna po tem, kar je koristno in uspešno glede zmanjšanja nepotrebne škode, ne pa po moralnih ideoloških vzorcih.

⇲ V načrtovanju delovnih izhodišč in potrebnih sprememb v okviru načrtovanja politik se uvaja sodelovanje uporabnic in uporabnikov drog in uporabnikov in uporabnic služb.

⇲ Izhaja iz dejstva, da je uporaba drog nekaj, kar je skupno človeški izkušnji v vseh civilizacijah in zgodovinskih obdobjih. Uporaba drog je stvar osebne odločitve in pravice človeka, da s svojim telesom svobodno razpolaga.

⇲ Odločitev posamezne osebe, da uporablja droge, je sprejeta kot dejstvo. Ni prostora za moralne sodbe glede prenehanja niti za podporo pri uporabi drog, ne glede na stopnjo in način uporabe. Ne posega se v dostojanstvo in pravice uporabnic in uporabnikov.

⇲ Poudarek je na škodljivih posledicah; v obravnavi osebe je uporaba drog sekundarno pomembna glede na tveganje škodljivih posledic, ki jih droge prinašajo. Prva prioriteta je zmanjšati negativne posledice uporabe drog z zmanjšanjem uporabe ali s spremembo načina uporabe.

⇲ Premagovanje socialne izključenosti: z vključevanjem uporabnikov in uporabnic v različne programe se krepijo stiki, povečujeta skrb ter interes za zdravje in socialno varnost.

⇲ Avtoriteta strokovnih delavk in delavcev ne izvira iz modela pooblastil in registra sankcioniranja, temveč na vzpostavljanju dialoga, iskanju skupnih rešitev ter nudenju podpore.

⇲ Zavedamo se, da so uporabniki in uporabnice drog glavni akterji zmanjševanja škodljivih posledic uporabe drog in jih poskušamo opolnomočiti na način, da si izmenjujejo informacije ter se medsebojno podpirajo pri načinih uporabe, ki jih dejansko uporabljajo.

 

DEJAVNOSTI NIZKOPRAŽNIH PROGRAMOV NA PODROČJU ZMANJŠEVANJA ŠKODE

⇲ zamenjava igel v okviru dnevnih centrov

⇲ terensko delo s “skrito populacijo” uporabnikov in uporabnic drog ali programi mobilne zamenjave igel s terenskim delom

⇲ svetovanje v zvezi z drogami in problemi zasvojenosti

⇲ svetovalno delo v zaporih

⇲ programi varnih sob za injiciranje

⇲ programi vzdrževanja na metadonu in drugih substitucijskih zdravil

⇲ heroin na recept

⇲ svetovanje in informiranje o varnejši, zdravju manj škodljivi uporabi drog

 

PREBERI VEČ

VARNA SOBA ZA UPORABO DROG

↘ HEROIN NA RECEPT

TESTIRANJE DROG

PROGRAM ZAMENJAVE IGEL