Injiciranje pomeni večjo nevarnost okužbe, poškodb ven in predoziranja. Popolnoma varnega injiciranja ni. Varnejša uporaba droge je v različnih primerih možna s snifanjem, kajenjem ali zaužitjem droge. Pri injiciranju poteka velika verjetnost okužbe s hepatisom in hivom, zato je pomembno, da ste pri tovrstnem početju izredno pazljivi in dosledni. Virusi so majhni organizmi v telesnih celicah, ki, v primeru, da pride v krvni obtok dovolj krvnih celic, okuženih z virusom, povzročijo okužbo. Pri injiciranju je pomembno, da ni ničesar od tega, kar uporabljate in injicirate, prišlo v stik s krvjo druge osebe. Pripomočkov za injiciranje pred tem ni smel uporabiti kdo drug, prav tako pa ne smejo priti v stik z drugimi med pripravo droge.

 

1. NAPOTKI ZA PRIPRAVO PRIPOMOČKOV ZA INJICIRANJE

Vedno uporabljajte samo svoj pribor: iglo in brizgo, dodano vodo, žlico ali kuhalnik ter filter. Pred začetkom si umijte roke in mesto vboda očistite z vodo in milom ter razkužite z alkoholno krpico.

Zagotovite čisto površino, na kateri imate pripomočke. Pred in po uporabi vedno umijte skodelico ali žlico (najbolje v vreli vodi) in ne dovolite, da ju uporablja še kdo drug. Nikoli ne potegnite vode iz skodelice, ki jo je že uporabil nekdo drug, prav tako pa ne uporabljajte že uporabljenih filtrov, ker so bili zelo verjetno v stiku z uporabljenimi iglami. Rabljeni filtri so navadno vlažni in topli, kar je idealno okolje za viruse in bakterije.

Dezinficirajte mesto injiciranja pred in po injiciranju. Nikoli ne pritiskajte na sveže mesto vboda z neumitimi rokami, saj s tem tvegate možnost okužbe s hepatitisom in bakterijami, ki povzročajo gnojno vnetje. Hepatitis B in C lahko preživita na površini več mesecev, zato je navarnost infekcije zelo velika.

Po vsakem injiciranju odvrzite pribor v zbiralnik ali ga uničite. Vse pripomočke, ki so prišli v stik s krvjo (iglo, brizgo, filter in alkoholne krpice), po vsakem injiciranju takoj odvrzite v kontejner. V našem dnevnem centru ali pri terenskih delavcih in delavkah lahko dobite brezplačen kontejner. Ko kontejner napolnite, ga lahko prinesete v naš dnevni center ter dobite novega.

Če nimate kontejnerja, lahko uporabite plastenko s pokrovčkom ali kartonsko embalažo od napitkov, vendar morate v tem primeru upoštevati sledeča navodila:

  • 1. način: z vžigalnikom zažgite iglo po celi dolžini in nastavku za iglo. Igla se bo uničila in ukrivila, na mestu nastavka pa bo stopljena plastika zamašila pretok. Injekcija bo popolnoma neuporabna. Odvrzite jo v embalažo skupaj s pokrovčkom.
  • 2. način: zaprite iglo s pokrovčkov, nato prelomite iglo ter vse skupaj odvrzite v embalažo.

Ne odmetavajte uporabljenih igel na javnih mestih, saj s tem spravljate v nevarnost druge ljudi, še zlasti majhne otroke! Uničeni pribor odvrzite v kontejner, če pa le-to ni mogoče, pa v zaprti embalaži odvrzite v smeti.

2. PREPREČEVANJE POŠKODB VEN S TEHNIKO INJICIRANJA

Obstajajo različni načini injiciranja glede na tkivo, v katero se drogo injicira. Razlikujemo med intravenoznim (IV), podkožnim (angleško subcutaneus – SC) ter intramuskularnim (IM) injiciranjem.

Za preprečevanje poškodbe ven je pomembno upoštevati naslednja navodila:

  1. Pravilna postavitev in izbira igle. Igla je spodrezana, zato je pri injiciranju pomembno, da je daljši rob spodaj (kot lopata). Nepravilna uporaba igle otežuje postopek vbrizgavanja. Spodrezani del je mišljen za lažji vstop v veno ter omogoča optimalen kot za vstop raztopine v krvni obtok. Pravilna uporaba: namestite iglo vzporedno z veno v smeri cirkulacije krvi z luknjico na igli proti vrhu. Pri debelejših venah vbodite pod ostrim kotom, pri površinskih in tankih podrži iglo vodoravno na veno in vbodi. Pazite, da igla zdrsne v veno pod ostrim kotom in da po injiciranju ne ostane v njej ter se ne premika, ker jo lahko opraska ali prebode. Če se to zgodi, lahko vena sčasoma kolabira.
  2. Redno menjavajte mesto vboda. Pogosto se zgodi, da ko oseba osvoji uspešno vbrizgavanje na enem mestu, nadaljuje z vbodi zgolj na tem mestu, kar povzroča velik napor za tkivo. Zaradi tovrstnega početja vene hitreje kolapsirajo, poroženijo in se ne obnovijo več. Če menjavate mesto injiciranja, se tkiva obnavljajo in s tem dopuščate, da si žile opomorejo in obnavljajo.
  3. Uporabljajte najmanjše možne igle. Manjša luknica pomeni manjšo škodo za veno. Bolj ko igla drgne znotraj vene, večjo škodo bo naredila. Večje igle naredijo večjo škodo kot manjše. Manjše vene se poškodujejo hitreje kot večje.
  4. Zdravo veno najdete veliko lažje kot poškodovano. Stiskanje in odpiranje pesti, obračanje roke okrog osi in segrevanje pripomorejo, da vene bolj odstopijo. Če vene ne začutite takoj, namočite roke v topli ali vroči vodi. Sprostite se in nežno masirajte tkivo ob veni ter napnite mišico. Če ste otipali veno, si namestite podvezo.
  5. Povlecite bat malo nazaj, da preverite, ali ste zadeli veno. Sprostite prevezo in injiirajte počasi. Hitreje ko injicirate, večja je nevarnost poškodbe vene na mestu injiciranja in s tem iztekanja tekočine, torej droge. Ko popustite prevezo, je pritisk na veno manjši in občutek delovanja droge bolj neposreden. Če bi čakali s popuščanjem preveze do konca vbrizgavanja cele doze, ne bi morali povleči droge nazaj, če bi bila doza prevelika ali slabe sestave. Preveza mora biti osvobojena preden injicirate, saj v nasprotnem primeru kri, v kateri je droga, ne bo mogla naprej in na mestu vboda se pojavi iztekanje tekočine in nekaj tega, kar si injiciral, bo izteklo iz vene, kar povzroči oteklino, znano kot “out”.
  6. Ko prekinete z injiciranjem, zdrsnite z iglo iz vene ter za eno do dve minuti pritiskajte na mesto injiciranja s prstom na alkoholni krpici, da preprečite krvavitev. Okončino imejte dvignjeno. Mesto vboda prelepite z obližem ali čisto gazo, saj si na ta način obvarujete vene.
  7. Ne vlecite krvi nazaj v injekcijo in je ne potiskajte nazaj v veno. Vsak droga je že zunaj injekcije in to ni potrebno, lahko pa povzročite dodatno škodo na veni, saj se lahko luknja vboda poveča; lahko se poškoduje obloga vene ali pa se s povečanjem pritiska povzroči dodatno strjevanje krvi in blokado vene.
  8. Nikoli ne injicirajte v arterije. Če imate težave z iskanjem poskritih ven, raje začasno preidite na kajenje na foliji dokler se stanje ne izboljša. Injicirajte samo v vene, nikoli v arterije. Arterije so odvodnice, ki vodijo od srca in prinašajo kri s kisikom in hranilnimi snovmi. Injiciranje v arterijo je nevarno, ker je pritisk krvi v njej tako močan, da lahko razcepi steno arterije; rana lahko krvavi tako hitro, da ne pride od strjevanja krvi, ki bi zaustavilo krvavitev ter lahko povzroči gangreno, kar pomeni, da začne odmrlo tkivo postajati črno, kar je potrebno odstraniti z operacijo. Zaradi injiciranja v arterijo so ljudje večkrat izgobili okončine (prste ali cele noge), ker jih je bilo treba amputirati.

Če ste zadeli arterijo, bo bat brizgalke potisnilo nazaj ven, kri se lahko peni, krvavitev je običajno huda. Kako ukrepati?

➘ s čistim materialom močno pritisnite na mesto vboda za vsaj pol ure

➘ sedite s hrbtom ob steno

➘ pokličite nujo medicinsko pomoč na številko 112

➘ tudi če zaustavite krvavitev, obiščite zdravnika oziroma zdravnico

Kako se izogniti zadetku v arterijo?

1. Nikoli ne injicirajte tam, kjer čutite pulz.

2. Injicirajte samo v površinske vene in ne poskusite zadeti tistih, ki ležijo globlje.