Spid oziroma amfetamin je sintetična droga, ki deluje kot poživilo, s stimulacijo centralnega živčnega sistema. Učinki amfetamina so v zviševanju nivoja energije, samozavesti in moči koncentracije. Najpogosteje se pojavlja v obliki amfetamin sulfata kot bel prah, lahko je tudi  rumenkaste, sivkaste ali roza barve. Amfetaminu na črnem trgu so primešane različne sestavine – mašila za povečanje količine. Primešani so lahko milejši stimulansi kot npr. kofein, efedrin (sestavina v preparatih za zmanjšanje teže), ostale primesi so lahko tudi glukoza, mleko v prahu, puder.

Uporaba amfetaminov ima precej pestro zgodovino. Amfetamin sulfat je bil prvič sintetiziran leta 1887, minilo pa je 40 let preden je bil resneje obravnavan v medicini. V 30. letih prejšnjega stoletja so ga začeli uporabljati kot snov za zdravljenje narkolepsije (nepremagljive želje po spanju), kasneje, med 2. svetovno vojno, pa tudi zlorabljali v vojaške namene za učinkovitejše vojskovanje.

 

KAKO DELUJE

Visoki odmerki amfetamina lahko spremenijo delovanje dopamina in noradrenalina v možganih. Pri velikih odmerkih, amfetamin povečuje koncentracijo dopamina v sinaptičnih špranjah na več različnih načinov, pri čemer je možno tudi preprečevanje ponovnega privzema noradrenalina.

Leta 1976 so raziskovalci Univerze v Chicagu izvedli preizkus na dveh skupinah uporabnikov kokaina. V eni skupini so injicirali 16mg kokaina, v drugi pa 10mg amfetamina. Uporabniki niso mogli podati razlike med obema “zadetkoma”. Očitno je bilo samo to, da je kokainski fleš upadel po 20 minutah, tisti, ki so injicirali amfetamin, pa so še vedno čutili dvig eno uro kasneje. Primerjava je zanimiva zaradi kliničnega potenciala obeh drog, realnost učinkov amfetaminov na črnem trgu pa je precej drugačna zaradi manjše čistosti. V povprečju se ga dobi 5% čistega. Učinki amfetamina glede na moč in čas delovanja so odvisni od čistosti in količine doze, načina jemanja, telesne teže in pogostnosti jemanja.

Injiciranje povzroči hitrejši in močnejši dvig, toda na splošno se amfetamin presenetljivo lažje adaptira tudi z drugimi načini jemanja. Snifanje, kajenje ali oralno uživanje so enako učinkovite metode. Ni tolikšne razlike v količini, ki po tej poti pride v krvni obtok (razen v primeru injiciranja), pač pa v hitrosti kemičnega prevzema. Najbolj pogost način uporabe je s snifanjem. Amfetamin učinkuje od 4 – 6 ur. Pod vplivom amfetamina narašča občutek moči, samozavesti, pozornosti, spolne sle, značilna je tudi pretirana zgovornost, nemir in razdražljivost. Občutek pretirane moči in samozavesti je lahko v tesni zvezi s posledičnim nasiljem ali spolno agresivnostjo. Ob večjih dozah se lahko pojavijo tudi paranoja, halucinacije in psihoze. Predvsem v primerih kronične uporabe se pojavlja tudi t.i. amfetaminska psihoza, ki, ob dolgotrajni in prekomerni uporabi (binge), lahko pride do paranoje, anksioznosti, halucinacij in iluzij. Simptomi lahko trajajo zelo dolgo, če ne prenehajo, je potrebno poiskati strokovno pomoč. Na fizičnem nivoju so posledice amfetamina v razširjenih zenicah, povečanem krvnem tlaku in srčnem utripu, nespečnosti, potenju, značilen je močan telesni vonj, slab zadah, mišična trzavica, tresenje, vročica, suha usta, ustnice in nos.

 

KRATKOROČNE NEŽELENE POSLEDICE

Zaradi izrabe naravnih zalog možganskih snovi se lahko posledice amfetaminov pojavijo tudi več dni po uporabi in so vidne v simptomatični izčrpanosti, pretirani razdražljivosti in depresiji. Pretirana stimulacija centralnega živčnega sistema odloži potrebo po spanju in hrani, dejansko pa je ne izniči. V tem primeru je nevarnost v kompulzivni rekaciji z novim odmerkom droge. Namesto, da bi se uporabnik trezno soočil s posledičnim stanjem in si omogočil spanje in hrano, si kratkoročno pomaga z novim odmerkom stimulacije – kar sicer začasno odloži problem – dolgoročno pa predstavlja nevarnost zdrsa v odvisnost. Če nekdo več dni zaporedoma uporablja večje doze, lahko po prenehanju uporabe doživi napade panike, halucinacije in paranojo.

 

POSLEDICE DOLGOTRAJNE UPORABE

Zaradi dolgotrajne uporabe amfetaminov lahko pride do resnejših okvar zdravja. Razvije se toleranca do spida, za doseganje zadetosti so potrebni čedalje večji odmerki. Odvisnost od amfetaminov je hud problem. Pojavijo se motnje spanja, podhranjenost, avitaminoza (stanje organizma ob pomanjkanju vitaminov), izčrpanost, pešanje imunskega sistema, kronična depresija ter napadi strahu, paranoje in halucinacij, ki lahko trajajo zelo dolgo. V kolikor ne prenehajo, lahko pride do že omenjene amfetaminske psihoze (po simptomih je podobna paranoidni shizofreniji), zaradi katere je potrebno poiskati pomoč. Izguba samokontrole in težjega samoobvladovanja je vidna tudi v nagnjenosti k nasilju, ki je lahko tudi dvosmerno (storilec postane žrtev nasilja, ki ga je sam povzročil). Statistike kažejo na visok delež nasilja, ki nastane pod vplivom amfetaminov.  Fizični učinki se kažejo v poškodbah ledvic in jeter (ob previsoki telesni temperaturi), problemih z delovanjem pljuč (zaradi kajenja), čirih in kožo. Zaradi kronične uporabe velikih doz amfetaminov lahko pride do poškodb možganov in posledično do težav z izražanjem govora in miselnih procesov.

Spid povzroča tahikardijo, aritmije, zvišanje krvnega tlaka, pospeši dihanje, razširi zenice, prav tako pa povzroči močno zvišanje telesne temperature.

 

NAJVEČJA NEVARNOST UPORABE AMFETAMINA  JE PRI INJICIRANJU

Ker spid hitro zadane, je s tem večje tveganje za predoziranje; pri injiciranju amfetamina se doza na vodi samo segreje in ni postopka, ki bi izničil nečiste snovi. Nečistoče lahko zamašijo male žilice v možganih, s tem pride do možganske kapi. Zaradi nečistoč se lahko vnamejo žile, kar povzroči tvorbo strdkov, ki prav tako lahko pridejo v možgane ali pljuča. V teh organih se zaradi strdkov zamašijo žile, s tem pa lahko pride do možganskih ali telesnih poškodb in tudi smrti.

Težave lahko nastanejo pri doziranju, če uporabnik ne pozna razlike med amfetaminom in metamfetaminom, ki je močnejši stimulant. Do hudega vnetja zaradi nečistoč pride tudi pri »zgrešenem šutu” oziroma out-u, ko se nehote injicira v mišico. Nečistoče/bakterije lahko povzročijo tudi hudo vnetje srčnih zaklopk. Socialne težave, ki nastanejo zaradi odvisnosti od amfetamina, so primerljive s tistimi, ki nastanejo zaradi heroina, saj imata obe drogi visok potencial zasvojljivosti. Uporaba spida pri ženskem spolu lahko povzroči motnje menstruacije, pri sočasni uporabi spida ob jemanju kontracepcijskih tabletk, pa kontracepcija lahko neha učinkovati, zaradi česar lahko pride do zanositve.