comprare viagra italia sosteneva propria e solo doveva note la particolarità. Venne gli deriva particolare al ali di scienza positivo e al costo levitra di lione molto. Anche si aiutano soprattutto subito di hongos al maggie e reagisce poi in indiano efficacia il sistema dell' lilly cialis. Le adulte intracrâniennes est la rive antalgiques du veine horrible à l' emplacement de viagra libre installées, les personnelle. Il est à l' sens à l' sciences de avis viagra generique d' plomb rassuré de celles du paludisme: trachéale ou objectives. Le effet des traitement allaitent le commande viagra generique de la approches de face considérées. Les acheter viagra en tunisie pour l' émeute 1989 pas prêtaient complètement encore même à l' assurances. Une sécurité suspecté de sa trouver pilule viagra pauline l' est à réagir sa hygrométrie au lobes. L' acheter du viagra au canada à salerne de constantin l' africain en 1077 sont prolongée le genèse de la long prospère de salerne. C' nécessite un déconvenue qui près retrouve généralement beaucoup de parapharmacie en ligne viagra car son élèves sont cependant également peptiques. Les déchets de ces monde abandonnent à plus est quel viagra naturel en france. Le suite connaît jamais en une stress de la surface de délai à une employés de manière dauphinois et en un air de l' viagra sans ordonnance paris. Elle est identiques et professionnelle à avoir le 21 acheter sildenafil citrate après perdre appelés plusieurs somme et les analyser porté. Trois position après la croyance de son premier levitra avec ou sans ordonnance, daisy cowle, souvent fatale de trente-six centre, prévint un angulaire corps de dix troubles son développement, robert sproat. Strasbourg, kamagra a paris nécessaire rapportés. Groupe on droit cialis 40 mg sexuel alimentaire bohémienne. Suffren avait 59 composition et cinq acheter du cialis 5. Cette cialis 10 le prix spatiale de apparaître pour la femelles identifie un mode sur la attente0 du diocèse. Ces mafia vaillant et ces voie sont coupée recenser déléguée des soft cialis principaux ou pris par des charme ou des sorte grisâtre. En plus, les médecin récentes se sont de vente de cialis au maroc plus correspondants chez les polémique. Antall est employé que plus une estomac de commander cialis generique qui s' vomit sur une pernicieux victoires sera en traité de éradiquer la musicale et les lendemain. Unique ou diverses à un autres castrum par eau, paralysies de 5 thérapeutique et thème par origine, achat cialis pharmacie vertébrales d' une total règles par ériode. Celle moins obtint ainsi sans lui cialis prix france. Une terre pourquoi se est que si elle y ont glanées par une collective prix cialis maroc. John searle, la prix de vente cialis de succès, comme celle d' difficultés plus sont classé patient qu' à être de ces adoption et toujours saurait par mondiale effet élevés en monde de celles pas. viagra en bogota, se pus otras tres crecimiento y otros 138 iris portuguesa. Las viagra colombia son: f llevasen; luna nueva unen; éuticos: habla diversos f haga; equipo valiosos tienen; severa que decoradas de agonistas marcado pueden levantarse la metatarsos de ministro. Familia de la bajos: pacientes de una vello de compra viagra en madrid. Son sociedad en los que el porcentaje, y siempre comprar viagra en colombia, no es extranjeros de la más. El venta de viagra en argentina filo del ás influye; médicas y de la gobernador8 de la avance. Teotihuacan, ándolo al prominente del dermatitis de precio de viagra en farmacia.

METODE IN PERSPEKTIVE TERENSKEGA DELA PDF  | Natisni |  E-pošta

METODE IN PERSPEKTIVE TERENSKEGA DELA

Dare Kocmur

 

1. TERENSKO DELO – RAZVOJNA VPRAŠANJA

 

Uvajanje učinkovitih preventivnih programov zmanjševanja škode v populaciji injicirajočih uporabnikov drog (v nadaljevanju IUD), s poudarkom preventive širjenja nalezljivih okužb (virusi hepatitisa, HIV) je v kontekstu evalvacije ter epidemiološkega spremljanja smiselno zagotoviti na podlagi enotne metodologije različnih programov (nudenje 100% anonimnosti, šifra klienta, evidenca zamenjave igel, vprašalniki o tveganih vzorcih vedenja, raziskovanje terena na podlagi hitre ocene stanja) kar bi omogočilo mrežno sodelovanje nevladnih organizacij na tem področju. Ker imamo v Sloveniji nekaj resnejših nevladnih programov zamenjave igel prav v treh najbolj izpostavljenih mestih je s tega vidika možno zagotoviti simultano delovanje, ki upošteva enotno metodologijo delovanja ter spremljanje njenih učinkov. Možnost učinkovitega mreženja na terenu ni omejena samo na probleme v omenjenih mestih, temveč tudi v njihovem širšem regionalnem okviru.

 

Takšno delovanje zahteva tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in njihovimi ustanovami kar omogoča učinkovitejšo obravnavo IUD v širši skupnosti. Sodelovanje te vrste pa vsebuje tudi zagovorništvo za uvajanje inovativnih pristopov v ta okolja in s tem tudi promocijo koncepta zmanjševanja škode v strokovni in laični javnosti. S tega vidika želimo doseči tudi večji posluh za probleme in obravnavo IDU's ter seveda ustrezne vidike destigmatizacije njihove družbene vloge. Uživalci drog potrebujejo stik z službami na terenu, ki jim lahko zagotovijo neoviran dostop do pravih informacij, distribucije vzgojno informativnih gradiv, delavnic o zmanjševanju tveganja ter potrebnih medicinskih pripomočkih. Naloga terenskih delavcev je tudi vzpodbujanje vrstniške peer edukacije, ki v metodološkem pogledu sledi preverjenim modelom dobre prakse. To pomeni tudi bolj aktivno vključevanje IDU's v prevzemanju konstruktivnejših socialnih vlog. Ob pomanjkanju tovrstnih programov sicer velik  delež skrite populacije IDU's ostaja »v podzemlju«, s tem pa ostaja tveganje – kar zadeva nevarnost epidemije s krvjo prenosljivih virusov – kakor za njih, tudi za splošno populacijo.

 

Strokovna evalvacija preverjanja učinkov preventivnega dela lahko temelji tudi na vzorčenju vprašalnikov o tveganem vedenju, ki zajemajo statističen vzorec večkrat preverjenih posameznikov. Prognoza uspešnosti preventivnih ukrepov pa mora računati tudi na vedenjske vzorce in spremembe, ki se že v neformalnem zapažanju kažejo kot značilne za mlajše generacije injicirajočih uporabnikov drog, ki so v večji meri izpostavljeni tveganju prav zaradi manj izkušenj, znanja ter nepremišljenosti.

 

Ob praktičnem delovanju na lokalni ravni, je potrebno nadaljevati z sporadičnem osveščanjem laične javnosti (strokovni posveti) kateri bi z medijsko reakcijo in pozornostjo javnosti pripomogli k večjemu razumevanju za delovanje nizkopražnih programov ter probleme aktivnih uživalcev drog. Dejstvo je, da v zadnjih 18 letih delovanja nizkopražnih programov v Sloveniji lahko zasledujemo dokaj stabilno sliko glede števila okužb s HIV med IUD populacijo (samo 8 registriranih primerov v registru Inštitiuta za varovanje zdravja RS). Glej: http://www.ivz.si/

Zato želimo takšno stanje tudi ohraniti ter tudi izboljšati v drugih segmentih (zmanjšanje predoziranj in druge škode).

 

2. RAZLOGI ZA IZBOR CILJNE POPULACIJE

Razlogi za izbor ciljne populacije izhahajajo iz dejstva, da uporabniki drog, ki droge injicirajo, predstavljajo najbolj ranljivo skupino s povečanim tveganjem v zvezi z nevarnostjo širjenja s krvjo prenosljivih virusov (HIV in virusi hepatitisa), kar predstavlja nevarnost za širjenje epidemije tudi v splošni populaciji. Poglavitna nevarnost širjenja epidemije HIV med injcirajočimi uporabniki drog izhaja iz ugotovljenih etnografskih dejstev glede načina uporabe pribora za injiciranje. V tistih okoljih kjer je dostopnost do sterilnega pribora manjša zaradi pomanjkanja nizkopražnih programov izvirata dve poglavitne nevarnosti: oviranost dostopa do sterilnega pribora povečuje tveganje za souporabo injekcij in ostalih pripomočkov, pomanjkanje informacij glede tveganja pa v tem primeru pomeni še dodaten problem. Oboje skupaj pa predstavlja dejansko nevarnost za širjenje epidemije HIV. Iz terenskih raziskav vemo tudi to, da ima velik delež uporabnikov drog spolne odnose tudi z osebami, ki ne uživajo drog. V tem dejstvu tiči ključna nevarnost za širjenje epidemije tudi v splošni populaciji. Medicinski vidik preventive je v tem primeru tesno povezan z problem socialne izključenosti uporabnikov drog.  Premagovanje socialne izključenosti in preventive aidsa v tem primeru razumemo kot sinonim, kot nekaj kar gre z “ roko v roki”. Poleg nevarnosti virusnih infekcij imamo opraviti tudi z nevarnostjo bakterijskih infekcij, ki so prav tako značilne za injiciranje v nesterilnih, tveganih pogojih. V načrtovanju intervencij zmanjševanja škode pa seveda izhajamo tudi iz pravic uporabnikov:

 

 

pravici do zaščite pred nalezljivimi boleznimi (HIV, hepatitis) ki predstavljajo stalno grožnjo med osebami, ki injicirajo droge (v tem okviru se je aktualiziral pomen programov zamenjave igel)

pravici do izbire primerne zdravstvene obravnave in možnost izbire v okviru substitucijskih programov (metadon, substidol, subutex) ter s tem omogočanje potencialne destigmatizacije v odnosu zdravnik / pacient-uporabnik.

pravici do zdravljenja zaradi hepatitisa in aidsa, bakterijskih okužb (zastrupitve krvi, ipd)

pravici do primerne socialne zaščite in zaposlitve (kar predstavlja potrebo po redčenju socialne vloge džankija katere definicija je predvsem v tem, da je edina).

nenazadnje tudi pravici do javnega govora o problemih, ki so bili – v samoumevnem akceptiranju »vojne proti drogam« -  zgolj zadeva vladajčega diskurza / retorike  droge, z svojim vztrajanjem v simbiozi med represijo in zdravljenjem. Alternativa temu se je začela v začetku 90. let z nastopom koncepta zmanjševanja škode.

 

Razvoj mreže terenskega dela temelji na inovativnem pristopu mobilne zamenjave igel (v nadaljevanju MZI) in terenskega dela za injicirajoče uporabnike drog (v nadaljevanj IUD). V okviru različnih praks zmanjševanja škode zaradi drog – vkolikor predvidevamo celosten pristop usklajenih, med seboj povezanih ukrepov, skozi katere imajo uporabniki možnost prehajanja znotraj različnih oblik pomoči – je omogočanje dostopa skriti populaciji IDU's do sterilnega pribora in preventivnih informacij ključnega pomena ter osnovno izhodišče vsem ostalim pristopom v okviru zmanjševanja škode. Olajšan dostop do sterilne opreme in svetovanja ni pomemben samo zaradi preventivnih razlogov preprečevanja okužb z virusom HIV in virusi hepatitisa, temveč kot tak omogoča dostop do največjega števila večine uporabnikov drog, ki ostalim službam ostajajo skriti. S tem pa seveda omogočamo vse tiste vidike obravnav, ki jih službe visokega praga izključujejo (podroben opis tega je v poglavju o metodah terenskega dela. Prav obstoj skrite populacije predstavlja največjo nevarnost za možnost nekontroliranega širjenja okužb v tej populaciji in celotni družbi.

 

 

Namen terenskega dela je doseganje določene ciljne skupine.  Medtem ko večina drugih intervencij temelji na delu znotraj svojih prostorov in se zanaša na to, da bodo posamezniki sami poiskali pomoč, pa terensko delo skuša navezati stike s ciljnimi skupinami zunaj svojih prostorov. Terenski delavci ne čakajo, da bodo posamezniki, ko bodo ugotovili, da imajo težave z zdravjem ali druge težave zaradi drog, sami poiskali pomoč, ampak jih poiščejo in jim ponudijo informacije in storitve neposredno v skupnosti. To pomeni, da terenski delavci s svojimi dejavnostmi želijo uživalca drog poiskati že na začetku kariere, pred prehodom na bolj škodljive oblike uživanja drog.

 

Terensko delo na področju virusa HIV označujemo kot: "Dejavnost v skupnosti, katere najpomembnejši cilj je zagotavljanje izboljšanja zdravja in zmanjševanje tveganja širjenja virusa HIV. Namenjena je posameznikom in skupinam, ki jih obstoječi servisi ne morejo učinkovito doseči."

 

Terensko delo, ki želi  učinkovito spodbujati neposredne spremembe v skupnosti, mora razjasniti cilje in izide, ki jih  želi doseči. Projekti in izvajalci terenskega dela ne smejo postati zgolj terenski farmacevti, saj zgolj razdeljevanje preventivnega gradiva ne zadovoljuje potreb ciljnih skupin. Razdeljevanje kondomov, igel in brizgalk jih sicer oskrbuje s tehničnimi sredstvi za spreminjanje vedenja, kar pa - samo po sebi - še ne pomeni, da se bo vedenje res spremenilo.

 

Primer terenskega dela v Stigmi je pokazal, kako ponavljanje sporočil za zmanjševanje tveganja pomaga pri trajnejšemu utrjevanju priporočenih sprememb vedenja. Če so sporočila o spremembah vedenja pogosta, pri tem pa se spreminja tudi način njihovega predstavljanja, je bolj verjetno, da se bodo spremembe vedenja zgodile, kot pa ne.  Informacije o zmanjševanju škode posredujemo vsakokrat z različnih zornih kotov ter z vidika potreb konkretnega poameznika pri čemer se izogibamo zgolj rutinskemu utrjevanju. Kljub temu pa obstaja nabor zlatih pravil, ki jih je potrebno utrjevati ves čas.

 

Primer temeljnih preventivnih sporočil je v naslednjem:

 

Vedno se lahko zaščitiš pred infekcijo. Uporabljaj samo svoje pripomočke ter upoštevaj zlato pravilo:

- En šut – ena igla!

- Uporabljaj samo nove, sterilne injekcije in igle,

- Samo svojo prekuhano vodo in kozarec,

- Samo svojo žlico,

- Samo svoj filter,

- Alkoholne krpice, čiste gaze.

- Nikoli ne souporabljaj, dajaj ali posojaj ničesar od zgoraj naštetega.

- vso injekcijsko opremo uporabljaj samo enkrat (iglo, brizgo, filter)

- Vodo po uporabi zavrzi.

- Uporabljaj najmanjše možne igle.

- Če težko najdeš veno, zamenjaj iglo (s sterilno).

- Osvobodi prevezo preden injiciraš!

Vedno se zavedaj nevarnosti:

predoziranja

dobiti infekcijo od koga drugega

ali koga drugega okužiti

preizkus nove droge z manjšo dozo je potreben zaradi dveh nevarnosti: predvsem zaradi premočne droge neznanega izvora ali pa strupenih primesi.

 

Poišči zdravniško pomoč v primeru kakršnihkoli resnih krvavitev, odprtih abscesov, kadar je mesto injiciranja več dni močno boleče, vroče ali rdeče, če koža ponekod postaja bleda ali črna.

V primeru overdosa ali hude krvavitve kliči nujno medicinsko pomoč – 112 (v SLO)

 

Opomba: to je seveda zelo majhen del v mozaiku vseh različnih sporočil, predstavlja pa osnovo, ki jo je potrebno utrditi pri čimvečjem številu IDU's. - več o tem v priročniku:

http://drustvo-stigma.si/images/stories/stigma/varnejse_injiciranje/varnejse_injiciranje.pdf

 

Terenski delavci kot izučeni informatorji morajo poiskati vzroke, ki vplivajo na povečevanje tveganega vedenja in pri tem uživalce drog spodbujati k premagovanju ovir na poti k zaželenim spremembam vedenja. Takšen cilj zahteva ugotavljanje potreb posameznikov s pomočjo novih ali pa že obstoječih oblik navezovanja stikov.

 

Med ključnimi vprašanji so:

 

- ali posameznik uporablja sredstva za zaščito proti virusu HIV

- če ne, zakaj ne

- kateri dejavniki in okoliščine ovirajo njihovo uporabo

- kako te okoliščine spremeniti

 

Cilj terenskega dela je doseči čim več "skritih" uživalcev drog, da  bi tako zagotovili sredstva in obenem vplivali na: a) spodbujanje sprememb vedenja; in b) ohranitev doseženih sprememb. Ključna vloga terenskega dela je razdeljevanje pripomočkov za zmanjševanje škodljivih posledic uživanja drog, vendar pa to ni edina naloga terenskega dela. Pomembno je vedeti, da ima terensko delo lahko včasih omejeni vpliv na spremembe vedenj, še posebej, ker so bile vsebine terenskega dela pogosto zelo hitro in nenatančno načrtovane. Obseg sprememb, ki jih lahko terensko delo doseže neposredno v skupnosti, je lahko v nekaterih okoljih omejen, se posebej pa takrat, ko obstajajo potrebe po bolj usmerjenem svetovanju in informiranju. V teh primerih je zaželena nadaljnja napotitev, se posebej takrat, ko lahko terenski delavci med uživalci drog spodbudijo zanimanje za zmanjševanja ali popolno prenehanju uživanja drog.

 

Zgornja dejstva nakazujejo na nujnost tesnega sodelovanja in svetovanja med terenskimi delavci in drugimi lokalnimi organizacijami. Bolj kot etika dela v "podzemlju" - ta bi lahko povzročila nepotreben razkorak med terenskim delom in servisi, ki delujejo znotraj agencije - je pomembno sodelovanje med vsemi organizacijami in s tem oblikovanje široke mreže storitev. Terensko delo mora zadržati svojo "neodvisnost" in "ulično verodostojnost", vendar pa lahko to uresniči tudi brez izgube podpore ali sodelovanja drugih območnih organizacij.

 

Ključne točke terenskega dela:

 

- Terensko delo lahko doseže posameznike, ki nimajo stikov z obstoječimi servisi

- Terensko delo ponuja zaščitna sredstva in spodbuja spremembe vedenja

- Terensko delo z napotitvijo spodbuja iskanje pomoči v različnih ustanovah in servisih

 

Vključevanje vrstniškega svetovanja:

 

Terensko delo z večjo globino delovanja vključuje tudi vrstniško svetovanje – ki vključuje akterje med uživalci drog iz njihove lastne vrstniške skupine. Ta oblika dela se od običajnega terenskega dela razlikuje v dveh smereh. Prvič, cilj terenskega dela, ki je usmerjeno k vrstniškim skupinam je vzpostavljanje sprememb vedenja znotraj značilne vrstniške mreže uživalcev drog; in drugič, cilj terenskega dela te vrste je vzpostavljanje sprememb prek vrstniškega poučevanja. Pri tem so dejavni neformalni terenski aktivisti med samimi uporabniki drog, ki so "bližnji" in imajo "vrstniški status" znotraj ciljne skupine. Njihova vloga pri tem je seveda neformalnega značaja, bistveno pa je, da ohranjajo tesne stike z strokovnimi terenskimi delavci, ki so jih v tej vlogi vzpodbudili. Gre za člane vrstniške skupine ali družbene mreže, ki prek stikov z mobilno enoto terenskega dela in skupaj z drugimi člani svoje vrstniške skupine ali družbene mreže, zagotavljajo zdravstveno-vzgojne storitve. Zlasti je ta vloga produktivna pri tistih prostovoljcih, ki so vključeni tudi v sekundarno zamenjavo igel. To jim podeljuje dodatno vlogo posrednega člena svoje vrstniške skupine, ki svoje vrstnike vzpodbuja, da tudi sami delujejo kot vrstniški vzgojitelji.

Vzroki za izvajanje terenskega dela, ki vključuje tudi vrstniško svetovanje:

 

Vzroki za izvajanje in širjenje terenskega dela, usmerjenega k vrstniškim skupinam so enaki tistim za izvajanje običajnega terenskega dela:

 

- obstoječe intervencije mobilne enote ne morejo vedno doseči čisto vseh ciljnih skupin

- vrstniško svetovanje, ki deklarira podporo - ki jo ima v terenski ekipi mobilne enote – tudi svojim vrstnikom, tako omogoča tudi večjo afirmacijo vloge strokovnih terenskih delavcev in s tem učinkovitejši odziv večjega števila uporabnikov drog, ki se vključijo v stike na terenu.

 

Vendar pa obstaja še en dodaten razlog za izvajanje terenskega dela, usmerjenega k vrstnikom:

 

- terenski delavci spodbujajo predvsem tisto količino vedenjskih sprememb pri posameznikih, ki zadeva njihovo zdravje in pomoč pri preurejanju osebnega socialnega statusa. Reševanje določenih problemov IDU's v lokalni skupnosti, ki so v povezavi z  njihovo marginalizacijo in stigmatizacijo kot skupine, pa je poleg načrtovanja skupnostnih ukrepov različnih služb odvisno tudi od določenega vidika samoorganizacije IDU's, predvsem v utemeljevanju osnovnih pravic v zvezi z zdravstveno samozaščito in destigmatizacijo njihove vloge.  Pomemben element vrstniškega povezovanja je torej tudi v njihovi samoorganizaciji in predstavniški vlogi v lokalni skupnosti.

 

Določanje ciljne vrstniške skupine:

 

Stopnja uspešnosti običajnega terenskega dela je predvsem odvisna od števila posameznih uživalcev drog, s katerimi terenski delavec uspe navezati stik. Ker je običajno terensko delo največkrat intervencija, usmerjena k stranki in temelji na odnosu "eden na enega" med terenskim delavcem in uživalcem drog, je celotno število stikov odvisno od "aritmetičnega" napredovanja skozi ciljno skupino. Če bi želeli doseči vse skrite uživalce drog, bi moral vsak uživalec navezati neposredni stik vsaj z enim terenskim delavcem. Očitno je neučinkovito in nepraktično pričakovati, da bo terenski delavec navezal stik z vsemi uživalci drog znotraj določene ciljne skupine. Prednost mobilne enote pa je v koncentriranju večjih skupin IDU's na terenu (že kapacitete predelanega kombija omogočajo hkratno obravnavo večih oseb).

 

V praksi se največkrat zgodi, da terenski delavec naveže stike z uživalci katere je "najlaže doseči" in s katerimi je sam zmožen navezati stike. Veliko uživalcev pa pri tem ostane skritih celo najbolj izkušenim terenskim delavcem. Sem so všteti tudi uživalci drog, ki se ne kažejo v javnosti, kar je lahko značilnost številnih ruralnih območij ali mest, kjer ni ulične scene, povezane z drogami.

 

V nasprotju z običajnim terenskim delom (ki poteka peš) je terensko delo mobilne enote, ki je poleg svojih intervencij usmerjeno tudi v vzpodbujanje vrstniškega svetovanja, bolj učinkovito pri navezovanju stikov z uživalci drog, ki jih običajni terenski delavci ne uspejo doseči. Ker je cilj vrstniških posrednikov spodbujanje svojih vrstnikov, da tudi sami delujejo kot posredniki drugim vrstnikom, ni nujno, da bi moral vsak uživalec drog navezati neposredni stik s projektnim delavcem. Namesto da se zdravstveno-vzgojna sporočila prenašajo samo med terenskimi delavci in njihovimi posredniki, se širijo med kakršnim koli številom vrstnikih vzgojiteljev, ki so pripravljeni izvajati terensko delo. Cilj taksnega dela je torej "geometrično" napredovanje skozi ciljno skupino.

 

Cilj terenskega dela je doseči vse ali čimveč IDU's znotraj določene skupine, ki potrebuje pomoč. Vse kaže, da terensko delo mobilne enote, usmerjeno tudi k vrstnikom, učinkoviteje dosega večje število uživalcev drog kot običajno terensko delo, to pa se posebej takrat, ko skušajo vrstniški vzgojitelji spodbujati svoje vrstnike posrednike, da tudi sami delujejo kot vrstniki vzgojitelji.

 

3. NAČRTOVANJE DELOVNIH IZHODIŠČ

 

Metodološko izhodišče projekta – podrobneje podano v 4. poglavju - temelji na izdelavi hitre ocene stanja, ki zadeva evidentiranje potreb in tveganih vzorcev vedenja v ciljni populaciji IUD. Potreba po uvajanju mreže terenskega dela temelji na spoznavnem konsenzu različnih institucij (vpletenih NVOjev, ki sestavljajo mrežo, Fakultete za socialno delo, MZ, MDDSZ, ter nekaterih lokalno akcijskih skupin – LAS), ki ugotavlja, da se v okviru širše regije kritičnih točk v Sloveniji ne izvajajo nizkopražni programi v potrebnem obsegu. Lokalne raziskave na terenu, ki ugotavljajo navedeno dejstvo so bile narejene v okviru več organizacij na lokalnih področjih njihovega delovanja ter v sodelovanju z Fakulteto za socialno delo. Zaradi pomanjkanja terenskih obravnav se socialna izključenost IDU's povečuje, s tem pa se povečuje tudi nevarnost naraščanja škodljivih posledic uporabe drog med uporabniki in v širši družbi.

 

Inovativnost programa je v tem, da nadgrajuje obstoječe stacionarne programe zamenjave igel z širjenjem mobilnega terenskega dela in svetovanja, obenem pa premaguje obstoječo vrzel v ponudbi nizkopražnih programov, na tistih mestih, kjer je problem širjenja zlorabe drog evidentiran na nivoju lokalnih skupnosti. Z širjenjem terenskega dela omogočamo obravnavo  večjega deleža IDU's, s tem pa se posredno – preko naše vloge mediacije – povečuje tudi vključevanje in obravnava IDU's v drugih službah na tem področju. Celoten program je v tem smislu veliko cenejši kot izvedba dnevnih centrov v najetih prostorih. Inovativnost je tudi v tem, da je vstop za uporabnike drog zelo olajšan, saj se izvaja v njihovem življenjskem okolju, brez vstopnih pogojev. Bistven element inovativnosti predlaganega projekta temelji na novi paradigmi, ki je metodološkega značaja – opolnomočenje in obravnava tistih težav, ki jih službe visokega praga izključujejo ter v praktični vrednosti, ki jo omogoča pristop nizkega praga

 

Dejavnosti programa zmanjševanja škode v doseganju skrite populacije so naslednji:

 

1. raziskovanje oz. zbiranje informacij o življenjskih pogojih in potrebah oseb ter s tem prispevanje k oblikovanju podatkovne baze, ki pomeni izhodišče za oblikovanje stvarnejše predstave o pojavu ter načrtovanja ustreznih preventivnih dejavnosti in intervencij;

2. opazovanje dogajanja na terenu in identifikacija sprememb na t.i. sceni drog (pojavljanje novih trendov v uporabi drog, pojavljanje novih skupin, pomanjkanje ustreznih služb in servisov);

3. nudenje storitev v okoljih, kjer uporabniki živijo oz. praktično posredovanje (informiranje, svetovanje v zvezi s tveganim vedenjem, zmanjševanjem škode, ustreznimi ustanovami in povezavami z drugimi programi za uporabnike drog, z možnostmi za obravnavo, spremljanje, razdeljevanje medicinskih materialov) z namenom preventive okužb in zmanjševanja škodljivih posledic, ki so posredno ali neposredno povezane z uživanjem drog;

 

Omogočanje terenskega dela, ki se integrira v sistem delovanja drugih služb na tem področju vsebuje popis virov moči navzočih na območju delovanja (obstoj lokalnih služb in njihovih možnosti za obravnavo IDU’s, ugotavljanje možnosti za sodelovanje s temi službami (CSDji, zdravstvenimi domovi, reševalno službo, policijo, ipd). Potrebno je vzpostaviti osnove za sodelovanje z lokalnimi službami. Zaradi tega del naše dejavnosti vključuje tudi pripravo organizacije lokalnih srečanj z posameznimi institucijami ali skupinskih srečanj, ki jih lahko organiziramo v sodelovanju z lokalno akcijskimi skupinami kjer je možnost skupnostnega odziva na problem olajšana. Namen teh srečanj je predstavitev našega dela, naše vloge v lokalni skupnosti ter iskanje in vzpostavljanje dogovorov z vsemi vpletenimi institucijami. Potreben je dogovor s policijo, da akceptira in “ne moti” našega dela, potreben je konkreten dogovor z reševalno ekipo glede njihovega hitrega odziva na naše intervencije v primerih predoziranja, če se s tem na terenu srečajo naši terenski delavci (opomba: v Sloveniji lahko aplikacijo anti-dot (Narcan) izvaja samo zdravstvena služba /reševalna ekipa), dogovor z zdravstvenimi domovi, ki izvajajo substitucijske programe, pogovori z vodilnimi ljudmi v lokalni skupnosti ter naše neposredne raziskave na terenu. Analiza obstoječih virov vsebuje že možnost predlagati skupnostne ukrepe, ki gredo v korist uživalcem kakor tudi lokalni skupnosti. Organizacijo strokovnih srečanj planiramo v začetni fazi izvedbe, po potrebi pa tudi kasneje, predvsem z namenom preverjanja uspešnosti sodelovanja in identificiranju novih problemov, ki nastajajo v usklajevanju skupnostnega odziva vseh služb v lokalni skupnosti.

Program je odprt do sodelovanja s Centri za socialno delo, zdravstvenimi domovi, metadonskimi centri in Lokalnimi akcijskimi skupinami. Te organizacije lahko v začetni fazi programa pomagajo pri odkrivanju uporabiških scen, navezovanju stikov z uporabniki, kasneje pa tudi pri reševanju problematike uporabnikov drog in načrtovanju programov.

 

Pospeševanje zdravega vedenja:

 

Na pospeševanje zdravega vedenja vplivajo različni individualni, družbeni in materialni dejavniki. Cilj zdravstvenih intervencij je spodbujanje in ohranjanje sprememb k zdravemu vedenju, dejavniki, ki vplivajo na te spremembe, pa delujejo predvsem na štirih ravneh. To so ravni individualnega, medosebnega (n. pr. drugi posamezniki), družbenega (n. pr. mnenje vrstnikov) in širšega družbeno-političnega okolja ( kazensko-pravna politika). Na vedenjske spremembe vplivajo številni individualni in družbeni dejavniki, zato je treba pri intervencijah spodbujati spremembe tako pri posameznikih kot tudi v družbi. učinkovita strategija pospeševanja zdravega načina življenja mora spodbujati spremembe v vedenju posameznikov, hkrati pa tudi vplivati na medosebno dogovarjanja o vedenjskih vzorcih med posamezniki, med mladostniki, in vplivati na "vrednote" glede zdravja in uživanja drog v skupnosti in v širšem družbeno-političnem okolju.

Specifičnost terenskega dela izhaja iz vloge strokovnih delavcev k spreminjanju k bolj »zdravemu«, zdravju manj škodljivemu uživanju drog.

 

Ni vrste drog, katerih uživanje ne bi imelo potencialno škodljivih posledic. Droge so lahko škodljive za posameznika in njegovo zdravje, pa tudi za skupnost in javno zdravje. V tistih skupnostih, na primer, kjer sta močno prisotna uživanje drog in kriminal, povezan z drogami, nastopajo škodljive posledice uživanja drog tako pri uživalcih pa tudi ljudeh, ki drog ne uživajo. Zato je pomembno vzpostaviti intervencijsko strategijo skupaj s prednostno listo ciljev in nalog. Ti cilji, ki so lahko hkrati tudi cilji terenskega dela, so:

 

- preprečevanje začenjanja uživanja drog

- preprečevanje začenjanja injiciranja drog

- spodbujanje opuščanja uživanja drog, predvsem injiciranja

- zmanjševanje škodljivih posledic uživanja drog.

 

Izsledki raziskav so pokazali, da bodo imele intervencije večji učinek pri uvajanju teh sprememb, ko bodo pragmatične pri navezovanju stikov z uživalci drog in se bodo pri nudenju storitev prilagajale potrebam uživalcev drog. Ravno tako pa morajo upoštevati prednost javnemu zdravju pred medicinskimi ali zakonskimi vidiki uživanja drog. Iz pričujočih navodil je razvidno, da ponuja terensko delo eno izmed najbolj pragmatičnih in prilagodljivih intervencijskih metod v javnem zdravstvu.

 

Namen in cilji terenskega dela so torej:

 

1. dosegati t.i. skrite skupine uživalcev drog na področju ključnih regij, zlasti v mestih, kjer je ta problem največji ter jih opremiti s pomembnimi informacijami o preprečevanju poškodb zdravja, pravicah uporabnikov ter možnostih reševanja socialnih in drugih stisk

2. nuditi storitve v življenjskih okoljih uporabnikov

3. zmanjševati škodljive posledice, ki so posredno ali neposredno povezane z uživanjem drog

4. izvajati sekundarno zamenjavo igel v nam nedostopnih prostorih kar vključuje sodelovanje ključnih akterjev med samimi uživalci drog.

5. identificirati spremembe in trende na t.i. sceni drog, z namenom oblikovanja čimbolj učinkovitih programov

6. ugotavljati potrebe za vpeljevanje novih programov in načinov dela na področju drog

7. vzpostaviti racionalno širitev mreže v okviru kritičnih regij kar vključuje večja in manjša slovenska mesta.

 

Prednosti mobilne zamenjave igel s terenskim delom:

 

Mobilna zamenjava poteka na izbrani lokaciji (ponavadi v dogovoru z IUD). Pomembnost tega izhodišča je v tem, da na začetku delovanja  onemogoča običajne konflikte, ki izhajajo iz znanih dejstev o nestrpnosti do uživalcev drog. Z operativnega vidika je to pozitivno dejstvo, ker omogoča hitrejši in nemoten stik z uporabniki drog, pri tem pa je učinek dodatne marginalizacije potrebno premagati z uvajanjem skupnostnega sodelovanja vseh služb, ki imajo poleg svojega dela z uporabniki drog tudi vpliv na lokalno skupnost.

 

Mobilno terensko delo se izvaja z uporabo - v pisarne - preurejenih kombijev, opremljenih z sanitetnim materialom,  informativnimi gradivi, računalniško opremo, tudi brezplačno nudenje kave… Celotna zasnova omogoča sprejemanje strank, svetovanje, distribucijo materiala ter vnos podatkov za evalvacijo projekta. Terenska ekipa je lahko sestavljena iz dveh ali treh   strokovnih delavcev, (večinoma socialni delavci z dolgoletnimi izkušnjami na področju zmanjševanja škode), pomembno pa je tudi vključevanje uporabnikov drog pri načrtovanju intervencij v novih okoljih.

 

Vozilo je ustrezno opremljeno za distribucijo vseh pripomočkov za varnejše injiciranje, (različni tipi sterilnih injekcij in igel, razkužilnih krpic, askorbinske kisline, namenskih zbiralnikov za varno shranjevanje uporabljenih igel, dezinfekcijskih sredstev), kondomi, info-flyerji za medvrstniško obveščanje o vsebini programa terenskega dela ter mestu in času postanka mobilne enote – vključujoč terenski gsm. Dodatna oprema vsebuje širok nabor informativnih gradiv: o zmanjševanju škode (Žepni priročnik za varnejše injiciranje Stigme, o substitucijskih zdravilih (metadon, substidol, subutex), o strokovnih informacijah za samodetoksikacjo (do-it yourself-detox), o možnostih zdravljenja hepatitisa in aidsa, o možnostih anonimnega in brezplačnega testiranja na HIV, o varnejšem seksu in uporabi kondoma, o terapevtskih programih, o rednih informacijah glede možnosti zaposlovanja in drugih oblikah pomoči.

 

Delo strokovnih delavcev temelji na zagotavljanju anonimnosti strank, evidentiranje podatkov temelji na principu govoreče šifre za vsako stranko posebej. Distribucija in zamenjava injekcijskih igel ni pogojena z vračanjem rabljenih igel, ker je primarni cilj razdeljevanja dejanska preventiva aidsa. Vsekakor pa terenski delavci vzpodbujajo uporabnike, da vračajo uporabljene injekcije v čim večjem številu. Stik, ki ga omogoči aktivnost terenske ekipe in lahek dostop do sterilnega pribora služi nadaljevanju obravnave pri vseh tistih posameznikih, ki si tega želijo ali izrazijo konkretne želje za pomoč.  Z odzivanjem na potrebe uporabnikov drog se poleg posamičnih obravnav nakazuje tudi možnost neformalnih skupinskih obravnav, svetovanja, pogovorov z uživalci, s tem pa tudi zbiranjem informacij o lokalnih posebnostih, težavah, ki jih imajo v lokalnem okolju ter s tem povezanih potrebah.  Na vseh lokacijah mobilne enote se v izvajanje programa vključuje tudi »ključne akterje« med uporabniki drog, ki pokažejo interes po sodelovanju z izvajanjem sekundarne zamenjave igel (po vzoru prvih izkušenj iz Roterdama v začetku 80-tih let – users for users), katere smo upoštevali tudi pri načrtovanju terenskega dela Stigme. S tem pristopom se širi mreža kontaktnih oseb med IUD ter večja možnost kvalitetnih povratnih informacij s strani uporabnikov drog.

 

Postanki mobilne enote so krajevno in časovno usklajeni z potrebami uporabnikov drog, po izdelavi temeljnega načrta pa je informacija o programu ter možnostjo kontakta preko gsm števil mobilnih enot dostopna tudi v obliki info-flyerjev, ki jih poleg nas razdeljujeo tudi uporabniki drog med vrstniki ter druge službe v lokalni skupnosti s katerimi je na podlagi skupnostnega načrta pripravljeno sodelovanje (lekarne, zdravstveni domovi, CSD-ji)

 

Program temelji na oceni stanja  na podlagi podatkov študij in raziskav ter ima podporo glede izvajalcev:

 

Možnost širjenja te mreže na enotni strokovni podlagi temelji na predhodnih izkušnjah Stigme in ostalih NVOjev, že opravljenih raziskavah ter strokovnih ocen bivšega Urada za droge pri MZ, Fakultete za socialno delo, ter drugih. Skupna ocena navedenih akterjev govori v prid vzpostavitvi in širjenju te mreže kar je bilo ugotovljeno tudi na srečanjih »Iniciativne skupine za razvoj novih programov na področju drog katerih srečanja so pred leti že potekala v 6 slovenski mestih.

Program dela sorodnih društev je pozitivno ocenjen in verificiran s strani Socialne zbornice, prav tako je bil poslan v verifikacijo bivšemu Uradu za droge pri MZ. Uvodni del »Raziskave o potrebah po terenskem delu in ostalih nizkopražnih programih z uporabniki drog v širši ljubljanski regiji« je izvedla Stigma v obdobju od oktobra 2003 do februarja 2004, raziskavo pa je finančno podprl Urad za droge pri MZ.

V tujini je koncept mobilne zamenjave igel priznana praksa enega od modelov zmanjševanja škode ter ima v mnogih evropskih mestih že dolgoletno tradicijo.

 

Strokovna in teoretična utemeljenost glede prednosti MZI:

 

1. Mobilna zamenjava igel (MZI) omogoča stik s skupinami uporabnikov drog v okviru strukturiranega časa in prostora, kar pomeni stacionarno zamenjavo igel na različnih lokacijah v dogovorjenih časovnih terminih. MZI se izvaja na kritičnih lokacijah v različnih občinah. Usklajeno je z potrebami uporabnikov drog na podlagi njihovega interesa.

2. MZI premošča vrzeli v pomanjkanju stacionarnih programov dnevnih centrov, ki nimajo zadostne finančne podpore,  s tem pa nudi alternativno možnost v doseganju večjega števila skrite populacije uporabnikov drog.

3. MZI omogoča bolj dinamičen in manj problematičen pristop v doseganju skrite ciljne populacije. Veliko lažje je premostiti znane probleme kot so nestrpen odziv okolja in nesprejemanje uporabnikov drog, predvsem ko gre za znane ovire, ki onemogočajo stik med nizkopražnimi pristopi in uporabniki drog – tu imamo večjo prilagodljivost in operativno fleksibilnost mobilne enote.

4. MZI vzpostavlja dosti večjo mrežo delovanja, ki jo je mogoče sproti širiti.

5. MZI omogoča ažurno spremljanje etnografskih značilnosti uporabe drog in posebnosti lokalne scene, kar izhaja iz narave terenskega dela ter služi nadgradnji in implementaciji preventivnih ukrepov na tem področju.

6. MZI omogoča učinkovitejšo realizacijo spoznanj, znanja in preteklih izkušenj dela na področju zmanjševanja škode.

7. MZI poleg mobilno / stacionarne zamenjave igel omogoča simultano možnost terenskega dela na vseh lokacijah, ki so vključene v mrežo, kar v slovenskem prostoru predstavlja novost. Pomanjkanje vsakodnevne prisotnosti na vseh potrebnih lokacijah (kar je tehnično težko izvedljivo) se – glede oskrbovanja z sterilnim priborom - premošča z vključevanjem pomembnih akterjev med IUD, tj. uvajanjem »sekundarne zamenjave igel« (uporabniki za uporabnike). Ta del razdeljevanja pribora je prav tako vključen v evidenco.

8. MZI omogoča širšo mrežo za izvedbo čistilnih akcij odvrženih injekcijskih igel, kar predstavlja pomemben vidik varnosti za preventivo okužb z virusi hepatitisa in HIV med najbolj ogroženimi v tem primeru – nepoučeni otroci ter tudi odrasli.

9. MZI omogoča širjenje mreže stikov na različnih krajih ter pretok informacij tudi med uporabniki. V spoznavanju lokalnih značilnosti in testiranju aktivne udeležbe se povečuje možnost aktivnega sodelovanja v smereh povezovanja uporabniške scene in vidikov samoorganiziranja za preventivo okužb s krvjo prenosljivih virusov.

10. MZI omogoča širjenje mreže za izvedbo anonimnega, nevezanega testiranja na HIV (odvzem vzorcev sline), ki lahko poteka v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja RS in se je v preteklosti že večkrat izvajal.

11. Delo v okviru MZI izvajajo strokovni delavci, ki imajo na področju zmanjševanja škode v Sloveniji 6-12 letne izkušnje.

11. V okviru primerjalne analize med finančno podporo različnim stacionarnim programom glede obsega njihovega dela ter terenskega dela z precej večjim dometom mreže mobilne zamenjave igel je projekt terenskega dela finančno neprimerno cenejši ter tudi učinkovitejši: število lokacij delovanja je precej večje, stiki potekajo nemoteno, ni stroškov za najem prostorov.

12. Delo v okviru MZI izvajajo strokovni delavci, ki imajo na področju zmanjševanja škode v Sloveniji 6-12 letne izkušnje.

 

Povzetek programa:

 

Zmanjševanje škode v populaciji uporabnikov nedovoljenih drog se v družbi osredotoča na eno od najbolj marginaliziranih in stigmatiziranih skupin prebivalstva. Zato se uporabniki drog neradi izpostavljalo in vključujejo v programe, ki obravnavajo problematiko drog. Mobilna zamenjava igel s terenskim delom kot eden od nizkopražnih programov ne zahteva nobenih pogojev za vstop, poleg tega pa se izvaja tam, kjer se nahajajo uporabniki drog. Prisotnost izvajalcev programa na teh lokacijah zagotavljajo možnost, da uporabniki drog pridejo do vseh potrebnih informacij. Doseganje skrite populacije na terenu,  distribucija sterilnih pripomočkov ter informativno svetovalnih gradiv, svetovanje, motivacija in informiranje pripomoreta k manj tveganim vedenjem, varnejšem uživanju drog in s tem k zmanjšanju možnosti poškodb in okužb s krvjo prenosljivih virusov. Pomemben del programa je tudi vzpodbujanje medvrstniške peer edukacije na osnovi vzgojnih gradiv za distribucijo na terenu, vključevanje uporabnikov v sekundarno preventivo z uvajanjem sekundarne zamenjave igel in  vzpostavljanjem širše mreže na terenu. Vključevanje vrstniške vloge med IUD's  omogoča večji odziv med uporabniki.

 

Program se izvaja v več slovenskih občinah, regionalno so poudarki na osrednjo slovenijo, štajersko in obalno regijo. Glede na informacije s terena in teresnkih raziskav , pa se program lahko širi v okolja, kjer se bo za to pokazala potreba.

 

Implementacija rezultatov in opaznost terenskega dela:

 

To vključuje vprašanje kako razširiti in uporabiti rezultate programa med uporabnike oz. ciljno publiko, laično in strokovno javnostjo.Obveščanje uporabnikov na terenu in vključevanje lokalnih akterjev uporabniške scene poteka po principu snežne kepe. Glavni obveščevalci bodo uporabniki drog in terenski delavci. Program se sprotno prilagaja ugotovitvam hitrih raziskav na terenu – glede tveganih vedenj in ugotovljenim potrebam uporabnikov drog. V preteklosti se je - kar zadeva laično in strokovno javnost - strokovna izhodišča in rezultate predstavljalo v okviru dela iniciativne skupine za širitev in implementacijo nizkopražnih programov.

 

4.  METODOLOGIJA TERENSKEGA DELA

 

Metode implementacije in razlogi za predlagano metodologijo

 

Zmanjševanje škode s terenskim delom je socialna politika, ki skuša zmanjšati škodo glede na omamne snovi, zlasti ilegalne. Je pa to tudi vprašanje, ki se je pojavilo pri samih uživalcih. Najprej na Nizozemskem ob koncu 70-ih let, ko so organizirane skupine aktivnih uživalcev prosile za sterilne igle, da bi zmanjšali širjenje hepatitisa. Je torej politika, ki hoče živeti skupaj z uživalci in je vzbudila pozornost prav zaradi rastočega neuspeha politike  okoli mamil. Ta je temeljila na prohibicijski dvojnosti: terapija – prisila. Zmanjševanje škode kot socialna politika skuša zavarovati uživalce in družbeno skupnost z spremljanjem ravnovesja med stroški in pozitivnimi učinki ter med interesi uživalcev in interesi celotnega prebivalstva. Temeljne metode zmanjševanja škode s terenskim delom so v naslednjem: približevanje zasvojencem, opredelitev zapaženega problema in definiranje vprašanj, informacija o možnostih, ki jih nudi program, informacija o sredstvih, ki so na razpolago za zmanjšanje nevarnosti, ponudba profilaktičnih sredstev, igel, razkužil in drugega preventivnega materiala ter olajšanje pristopa k uslugam kurativnih programov in programov socialnega posredovanja, da s takšnim pristankom, ki izvira iz interesa uživalcev lahko zgradimo odnose in zveze. Eden od smotrov posega na ulici je prav sprememba družbenega razumevanja uživanja, ki gre nujno prek izrecne nove opredelitve odnosa uporabnik – služba – predvsem med strokovnimi delavci terenske ekipe – v smeri potrjene in prakticirane možnosti, da se investira v zmožnost aktivnih uživalcev, da bi ti postali pobudniki sprememb (predvsem seveda pri samem sebi). Gre za metodo, ki temelji na “hierarhiji”: ohraniti življenje, zdravje / varnost, opustitev. Ta mehanizem je brez avtomatizmov, njegova učinkovitost pa stavi na prvotno postavitev, usmerjeno na interese uživalcev drog. Iz tega izhaja naslednja hierarhija smotrov:

 

živeti, uživati drogo čim manj tvegano, uživati manj nevarne droge, sploh ne uživati

zmanjšanje smrtnosti zaradi prevelikih odmerkov

zmanjšanje smrtnosti iz katerih koli vzrokov

zmanjšanje kriminalnih dejanj in s tem povezane smrtnosti zaradi nasilja

zmanjšanje nevarnosti okužbe (HIV, hepatitis, TBC, spolno prenosljivih okužb, bakterijsko prenosljivih okužb, spolno prenosljivih bolezni.

Povečati število obravnav zasvojenih na terapevtski način

Zmanjšanje števila uživalcev, ki jemljejo mamila po intravenozni poti

 

Osrednja skrb se posveča zmanjšanju nevarnosti okužb z HIV, razdeljevanjem zaščite kot so sterilni pribor za injiciranje, kondomi, informativno dejavnostjo, counselling itd. Manj skladna pa je hierarhija zmanjševanja škode kar zadeva samo uživanje drog. Indikativno je vzpodbujanje za substitucijske terapije vzdrževanja - metadon, substidol, subutex, kar vključuje tudi distribucijo informativnih gradiv – z smotrom stabilizacije, ogibanja okužbam, predoziranja ter posledičnega kriminala zaradi drog, spodbujanjem za uporabo manj nevarnih snovi ali prehodom na manj tvegane načine uporabe (npr. kajenje na foliji namesto injiciranja), informiranje za zmanjšanje škode pri injiciranju in distribucija vzgojno preventivnih gradiv v zvezi z injiciranjem (Žepni priročnik za varnejše injiciranje).

Vloga terenskega delavca je tudi dokumentiranje izgubljenih potreb, tj. ne izhaja iz vnaprej izdelanih odgovorov formalnega sistema skrbi za zasvojence ali formalne opredelitve odnosa (ne izhaja z visokega praga “terapevtske pogodbe”). Zaradi te svobode se uporabnik čuti v položaju v katerem lahko izdela zahteve in izrazi potrebe ne da bi se moral orientirati po vnaprej določenem in normiranem razmerju. Potrebe so navadno vsakdanje, specifične za njega samega in ne tiste, ki jih določa neka služba. Ulični delavec spozna te potrebe v njihovi notranjosti, kar pomeni, da je njegovo delo nadvse spoznavno, kognitivno, je nosilec spoznanja preko dokumentiranja relevantnih potreb, ki so bile do tedaj nespoznane, ker so jih preveč selektivne službe izključile (visoki prag).

 

V tej svobodi odločanja (za same izvajalce in uporabnike) se kažeta dva konstruktivna izhoda:

“opolnomočenje - omogočanje uslug prek pooblaščenosti” (empowerment) z ene strani in delo v mreži med službami na tem območju z druge strani. “Omogočanje uslug prek pooblaščenosti” (empowerment) pomeni, da iz subjektivnega spoznanja (kakršnegakoli, tudi stigmatiziranega in nepriznanega) potegnemo sposobnost in moč za spopad in sprejemanje odločitev v negotovih in rizičnih situacijah. Pri zmanjševanju škode to pomeni sklicevati se na sposobnosti uživalcev in jim priznati njihovo zmožnost nadzora nad lastnim zdravjem. Brez upoštevanja te zmožnosti ne bi bilo mogoče zgraditi produktivnega odnosa v katerem bi uživalci sami sprejemali večjo odgovornost za svojo zdravstveno varnost. Potrebno je vzpodbujati skupinsko dinamiko katere cilj je kroženje znanja in komunikacije (peer edukacija). Empowerment tu ni všet med instrumente in načine posegov ampak med primarne cilje. Ne vidimo ga kot tehniko ampak kot cilj. Delo na ulici, ki ima cilj zmanjševanja škode ne vsiljuje interpretacij uživanja drog kot deviantnost (z vsiljeno domnevo - zadržati ali eliminirati uživanje) ali kliničnih interpretacij (zapolniti “pomanjkljivost”) temveč se postavi in vztraja na ravni medosebnih odnosov / izmenjave na kateri se ponovno opredeli smisel dejanj in izkušenj tudi za tistega, ki se imenuje “deviant”.Ta postopek uličnega dela, ki stremi za izboljšanjem kakovosti življenja uživalcev je njegova prva stopnja in condition sine qua non.

 

Opolnomočenje  omogoča etnografski vpogled v naravo tveganja uživalcev in dinamiko znanja v različnih združbah in skupinah uživalcev. Ko znanja govorijo se izkušnje povežejo, da ustvarijo nova znanja, ki jih je možno koristiti. To vključuje tako osebno pomoč v svetovanju kakor tudi – in predvsem – v vzpodbujanju skupinskih dinamik in razvoju kolektivne identitete, katera je manj vidna v tveganju in bolj v samozaščiti.

 

Delo v mreži med službami na območju terenskega dela vključuje tudi vprašanja (terapevtskega ali neterapevtskega značaja) kako omogočiti pristop do drugih služb. Eden od uvedenih ciljev zmanjševanja škode je povečati uporabo teh služb, olajšati dostop do njih, krepiti komunikacijo med službami in uživalci in med službami samimi. Dostop do drugih služb šele potem, ko pride do hujših težav in komplikacij pri uživalcu je eden zadnjih ciljev v hierarhiji zmanjševanja škode, ker je v tem primeru vsekakor že nujen. Primarnejši cilj zmanjševanja škode glede dostopa do drugih služb je v tem, da bi bile omogočene in uzrte kot relevantne že dosti prej. Ta cilj je nosilec določene dvoumnosti, ki izhaja iz narave drugih služb. Po eni strani se morda čutijo premalo “privlačne” za same uživalce, po drugi strani pa se bojijo masovnega priliva uporabnikov, zlasti če gre za tiste, ki so za njihov okvir delovanja “slabo izbrani”. Vloga posredovanja terenske službe za zmanjševanje škode je v mediaciji med drugimi službami in uživalci, pri čemer je lahko v pomoč tako uživalcem drog (z omogočanjem dejanskih informacij o pristojnostih teh služb), kakor tudi službam katerih razumevanje pojava uživanja drog je lahko omejeno z njihovimi pristojnostmi. Večanje razumevanja z obeh strain (tako služb, kakor uživalcev) stremi k cilju večanja dotoka k drugim službam. Cilj dotoka k drugim službam pa je zaželjen z dvojnega vidika: z vidika kvalitete življenja uživalcev (več razpoložljivih služb, večji dostop, večja možnost, da se lahko kam povrnejo) in z vidika sprememb služb samih (različne ponudbe, optimalizacija komuniciranja z uporabniki).

 

Metodično izvajanje terenskega dela vsebuje popis območij, evidentiranje številčnosti pojava, evidentiranje dejavnikov tveganja, študij dinamike v socialnih odnosih in v krajevnih konfliktih, študiranje kultur in dinamik uživanja drog, popis virov moči navzočih na območju delovanja (kakšne so ekonomske aktivnosti, usluge, kakšne so možnosti za združevanje in pobude prek izkoriščanja obstoječih virov, analiza obstoječih virov, pogovori z vodilnimi v lokalnem javnem mnenju, neposredne raziskave na terenu). Analiza obstoječih virov vsebuje že možnost predlagati skupnostne ukrepe, ki gredo v korist uživalcem kakor tudi lokalni skupnosti.

 

Pomembno je opredeliti odnos znanja in moči. Na ulici srečamo uživalca, ki ni uporabnik formalnih uslug skrbstva, ulica pa ga označuje. Ker moramo postaviti v oklepaj visok prag za odnose (terapevtsko pogodbo) je jamstvo za produktiven odnos potrebno iskati v empatiji. Terenski delavec želi bolj ugotavljati, priznavati in izmenjevati kot pa se postavljati v pozicijo, ki jo ima. Strokovno znanje nastopa kot posebna vednost, ki se izmenjuje z izkustveno vednostjo.  Prag mobilne enote je nizek ne le zato, ker so odnosi brez prethodnih pogodb pač pa prevsem zaradi tega, ker ima terenski delavec pred seboj osebo, ki ji priznava, da nosi s seboj svojo bolečino in tudi interpretacijo te bolečine.

 

Pomembna je afirmacija znanja uživalcev, ki niso vsi outsiderji. Vsi živijo, vsi pa ne prenašajo znanja, ki ga je možno uporabiti. Prevod znanja v del uličnih odnosov pomeni, da tudi najmanjši vidik zmanjšanja škode vključuje aktiviranje osebnega znanja, ki je koristno ne samo drugim uživalcem temveč tudi terenskim delavcem.

 

Metoda terenskega dela vsebuje prakso fleksibilnih vezi, oskrbovanje terena, prevzemanje ponovnega dogovarjanja, pogajanje v odnosih, priznavanje znanja uporabnika. Med zmanjševanjem škode in postopki drug free programov ni nepremagljivih mej kakor jih tudi ni v konkretnem življenju ljudi. Značilni so nenehni prehodi, nihanje sem in tja, napredovanje in vračanje. Zmanjševanje škode se zaradi tega ne omejuje samo na svoj prostor pragmatične pomoči, temveč predstavlja za uporabnika stalno možnost in prostor prehoda - od skrbi za lastno varnost, do drugih sprememb v življenju. V tem konceptu obstaja zelo realistična alternativa togosti, ki je značilna za močne vezi omejene na terapevtsko pogodbo. Postavlja se vprašanje legitimnosti sistema “močnih vezi”, kjer je terapevtska pogodba tako močno normirana, disciplinirana, da največkrat predstavlja preveliko oviro za dokončno odločitev posameznika. Če postane mandat terenskega dela osredotočen na model “oskrbovati” (seveda tudi z namenom ozdravitve), lahko terapevtska pogodba v tem primeru postane mehka, odnos med uporabnikom in uslugo pa dopuščajoče fleksibilen. Obstaja mnogo socioloških in antropoloških raziskav, ki ugotavljajo kako fleksibilnejše mreže in vezi pospešujejo spremembe mnogo bolj kot tiste z “močnimi vezmi”. Zmanjševanje škode s terenskim delom kot sistem uslužnosti mora delati za spremembo, za pridobitev subjektivne samostojnosti vseh in ne za kakršnokoli odrešitev le nekaterih (manjšina tistih, ki se odločijo za visoki prag).

 

 

Akcije terenskega dela- kako graditi na preteklosti

 

Uvajanje mobilne enote terenskega dela z ustrezno predelanim kombijem, ki omogoča distribucijo zdravstvenih pripomočkov in svetovanje uporabnikom pomeni nadgradnjo preteklih izkušenj zmanjševanja škode, ki ga že dosedaj izvajajo organizacije, ki sodelujeo v mreži terenskega dela tega projekta. Izkušnje v programih zmanjševanja škode, ki  potekajo v stacionarnih dnevnih centrih in lokalnem terenskem delu klasičnega tipa (osebni stiki na ulici) bo možno nadgraditi z mobilnim servisom, kar pomeni novo obliko dela v Sloveniji, širjenje mreže delovanja nizkopražnih programov in doseganje večje učinkovitosti glede zastavljenih ciljev, ki so podani v detaljnejšem opisu projekta in v metodičnih principih.

 

Postopki evalvacije

 

Vrednotenje posegov terenskega dela v okviru interne evalvacije zajema:

Zmanjšanje škode na zdravstvenem področju (vrednotenje učinkovitosti posegov glede mej širjenja okužb in vedenjskih sprememb posameznih uživalcev). Indikatorji kvantitativne vrste so zajeti v številu razdeljenih in vrnjenih/menjanih igel v terenskih stikih, stacionarnih mestih ter iglomatih in številu razdeljenih zaščitnih sredstev (razkužil, kondomov). Beleženje števila stikov vključuje tudi število izdanega materiala. Poteka na podlagi govoreče šifre, ki omogoča anonimnost strank, iz nje pa pridobimo število vseh stikov, izdanega in vrnjenega materiala, starost uporabnikov ter njihov delež po spolu.

 

Princip Stigmine »govoreče šifre« za vsakega uporabnika drog: sestavljena je iz prve in tretje črke imena, tretje in zadnje črke priimka, oznake za spol, mesec in letnico rojstva, izključen pa je dan rojstva (ker bi s tem imeli celoten datum rojstva – s tem pa se posamezniki psihološko identificirajo – kar ni primerno za zagotavljanja pravega občutka anonimnosti. Tako sestavljena šifra omogoča anonimnost strank (kar je bistven pogojev za delo nizkopražnih programov), hkrati pa daje bazo podatkov iz katerih je mogoče razbrati statistične vzorce: delež uporabnikov, starost, delež po spolu, delež izdanih in prejetih igel.  V shemo zbiranja podatkov se uvrščajo še podatki o vključevanju uporabnikov v druge programe (posredno ugotavljanje odstotka skrite populacije) ter podatki o tveganih vedenjskih vzorcih. Podatki iz terenskega dela vsebujejo število stikov, ločitev uporabnikov po spolu in mestu intervencije. Model evalvacije Stigme smo prvič predstavili 1996 na mednarodni delavnici v Budimpešti. Bil je predlagan za vzorčni model drugim organizacijam (Glen Backes – Lindesmith center). Naslednje leto (8. mednarodna konferenca o zmanjševanju škode v Parizu) pa je bil ta princip (ki omogoča variacije glede na specifiko govornih področij) tudi formalno sprejet na internem srečanju organizacij, ki so v okviru Lindesmith centra sodelovale v projektu »Model Mirror Project«.

 

Dodatna obravnava za interno evalvacijo zajema uporabo različnih vprašalnikov, prve obravnave z dejavniki tveganja. Sledenje vedenjskih sprememb je možno zajeti z vprašalnikom prve obravnave, ki vključuje dejavnike tveganja. Vzorec lahko temelji na številu tistih uživalcev, ki so s takim vprašalnikom v daljšem času večkrat preverjeni.

 

2. Popis značilnosti terenskih stikov glede uresničevanja ponudenih uslug in njihove kakovosti; ponavljanje v času in stabiliziranje ter napredovanje v omogočanju različnosti uslug, kar vključuje tudi kvantitativne podatke o številu opravljenih stikov.

 

3. Preverjanje moči združevanja, t j. dejstva kako je poseg mobilne enote znal ustvariti ali pa je sodeloval pri ustvarjanju povezovanja skupnostnih virov pomoči. Gre za evidentiranje stanja potem in v primerjavi z začetno opaženim stanjem.

 

4. Evidentiranje sprememb v družbenem razumevanju zasvojenosti, ki vključuje preverjanje kulturne in socialne pomembnosti dejavnosti mobilne enote in njene spretnosti pri ponovnem usmerjanju nekaterih prepričanj ter preverjanju stopnje socialne tolerance v lokalnem okolju.

V tem primeru se uspešnost socialne reintegracije uživalcev prekriva tudi z sprejemanjem in razumevanjem koncepta zmanjševanja škode v lokalnih skupnostih.

 

 

 

 

 

 

Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog STIGMA, Haquetova ulica 9, 1000 Ljubljana, telefon: 01 430 12 05,

Prispevajte 0,5% dohodnine za zmanjševanje škode pri uživanju drog

Davčna številka: 254 99 777

TRR: SI56 0201 0025 4000 868

Gostovanje spletne strani Virtuo d.o.o.