Kokain izvira iz listov rastline koke, ki raste v gorah Andov v Južni Ameriki (Kolumbiji, Peruju in Boliviji). Že tisoče let, so mnoga avtohtona plemena v tej regiji žvečenje listov koke uporabljala za doseganje milejšega stimulativnega počutja, kar počnejo še danes. Znanstveniki so izolirali kokain iz listov koke leta 1850. Do začetka 20. stoletja, je bilo to novo “čudežno zdravilo” mogoče najti v številnih zdravilih za zdravljenje različnih bolezni. Kot sestavni del različnih priljubljenih napitkov tistega časa (Coca wine) je bil kokain tudi sestavni del originalnega recepta Coca-Cole. 

 

Kokain je polsintetični alkaloid (kokain hidroklorid) v obliki belega prahu in grenkega okusa. Deluje kot stimulans na centralno živčni sistem, obenem je tudi zaviralec apetita. Kokain se običajno snifa, lahko pa tudi injicira. Ker ima tudi anestetične lastnosti (povzroči omrtvičenje) se v medicini v določenih primerih uporablja kot lokalni anestetik. Kokain je močno poživilo in vpliva na dvig energije, evforičnega razpoloženja in dviga samozavesti ter celo potencira sposobnost analitičnega mišljenja. Učinek pri snifanju traja okoli pol ure ali več, v primeru injiciranja pa je ugodje močnejše (flash, psihofizičen vzgon), vendar traja manj časa. Pri injiciranju je nevarnost kompulzivnega ponavljanja vnosa droge večja kot pri snifanju (»lovci na flash«).

 

 

 

 

 

 

“Crack” kokain je oblika kokaina za kajenje, narejen v majhnih kamenčkih, ki nastanejo pri obdelavi kokaina z natrijevim bikarbonatom (soda bikarbona) in vodo. Kajenje cracka povzroči absorbcijo velike količine droge v pljučih in je po hitrosti ter intenzivnosti delovanja podoben injiciranju. Do učinkov pride skoraj takoj, so zelo intenzivni in trajajo od 5 do 10 minut.

 

Kokain povzroča zadovoljstvo zaradi svojega vpliva na dopamin, ki je živčni prenašalec (nevrotransmiter) sporočil v možganih. Vnos hrane ali spolno dejavnost spremlja sproščanje dopamina. Dopamin je v možganih signal, da je neko početje prijetno. V normalnih pogojih se torej dopamin sprošča in nazaj reabsorbira (»ponovni privzem«) z strani aktivnih možganskih celic. V tem primeru je njegovo delovanje homeostatično oziroma naravno podprto. Vendar pa kokain blokira ta proces tako, da spodbuja živčne prenašalce, da izgorevajo kar naprej in naprej in ne pride več do ponovnega privzema oziroma reabsorbcije, dokler ni vsa razpoložljiva kemična »tovarna« uporabljena. Dopamin na ta način ne more več izvajati tudi svoje druge naloge ponovnega privzema, zaradi česar se dopamin prekomerno nabira v sinaptični špranji. Ta ekscesna stimulacija centra za zadovoljstvo je tista, ki povzroča kokainsko evforijo. Redna uporaba kokaina lahko povzroči resnejšo destabilizacijo v delovanju možganske kemije. Povečan signal dopamina je v možganih prisoten samo še pod vplivom kokaina, sicer pa ni več čutiti zadostnega prevajanja dopaminskih signalov. Posledica tega je depresija in povečana razdražljivost ter problemi z odvisnostjo. V tem procesu so vpleteni še drugi prenašalci kot so serotonin in norepinefrin.

 

NEVARNOSTI MEŠANJA Z DRUGIMI SUBSTANCAMI

⇲ Mešanje kokaina z alkoholom v telesu tvori novo spojino kokaetilen, ki povečuje nevarnost srčnih okvar in je za možgane še bolj toksična od obeh substanc posebej.

⇲ Mešanje kokaina z ekstazijem ali spidom povečuje nevarnost vročinskega udara, saj vse tri substance zvišujejo telesno temperaturo. Na isti način se povečuje tudi nevarnost predoziranja.

⇲ Mešanje kokaina s heroinom: tako imenovani »speedball« predstavlja nevarnost zastoja srca in dihanja. Če je pri pripravi dodana premočna doza heroina, se le-tega v začetni fazi injiciranja ne bo zaznalo. Kokain namreč delno izpodrine učinke heroina, ob tem pa se tudi hitreje izrabi.

 

DRUGE NEVARNOSTI

⇲ Depresija: posledica prevelike izrabe dopamina in drugih kemičnih neravnovesij v možganih.

Nevarnost srčnega infarkata: posledica zoženja žil in tvorjenja strdkov.

⇲ Predoziranje s kokainom: lahko povzroči odpoved srca, vročinski udar ali zastoj dihanja

⇲ Epileptični napad: kokain ga lahko pospeši pri bolnikih ali tistih, ki so nagnjeni k epilepsiji

⇲ Anatomske poškodbe: poškodbe nosne kosti zaradi pretiranega snifanja, hude poškodbe okončin zaradi pretiranega injicranja (učinek kokaina po injiciranju hitreje mine zato je injiciranje zelo pogosto, posledica tega so značilne poškodbe – razjede tkiva, kolabiranje žil, itd)

⇲ Odvisnost:  močna psihična odvisnost kot posledica neravnovesja možganske kemije.