1. KAKO OHRANITI DOBRE VENE?

Vene vodijo kri nazaj proti srcu z zmanjšanim pritiskom in nikoli nimajo pulza. Kri v venah je brez kisika, zato je temno rdeče barve. S kontrolo mišične mase v rokah je mogoče kontrolirati pristop do ven. Večja kot je mišična masa, bolj bodo vene izpostavljene in lažji bo dostop do njih. Stiskanje teniške žogice ali gumjastega obroča je dobra vaja za povečanje mišične mase. Povečane mišice potiskajo vene navzgor priti koži in jih naredijo bolj vidne. Ne glede na to, v kakšnem stanju so vene, jih bo stalna vaja naredila vidnejše že po nekaj tednih. Primerna vena je tista, ki jo čutiš z rahlim drsenjem po površini kože in se zadebeli, če poskusite v njej zaustaviti pretok krvi. Vene imajo zaklopke, ki preprečujejo, da bi kri namesto proti srcu tekla v obratni smeri. Te zaklopke lahko najdete, če s prstom zdrsnete vzdolž vene, dokler kri ne sledi več prstu. Ko prst umaknete, se to mesto spet napolni s krvjo in na tem mestu je zaklopka. Zaklopke so pomembne pri iskanju vene, saj boljše kot je stanje zaklopk, lažje je poiskati vene za injiciranje.  Vene se ohranjajo v boljšem stanju, če injicirate izza zaklopke ali pred njo. Vedno injicirajte samo v smeri krvnega toka, saj v nasprotnem primeru potisnete tekočino proti zaklopkam, kar povzroči oteklino in strdek. Ves čas menjavajte mesto vboda.

2. ZAKAJ VENA KOLABIRA?

Kolabiranje vene pomeni, da se stene vene zlepijo, kar povzroči, da se vena sesede. Pri injiciranju lahko igla opraska notranjost vene in pusti luknjo, ki pri celjenju povzroči grobo podlogo vene. Na mestu celjenja se pojavi strdek, ki zoža pretok krvi. Na tem mestu postaja vena ožja, zato postaja pretok krvi neobrzdan in strdek se formira hitreje. Na koncu se robovi vene zacelijo skupaj in vezno tkivo rane pritegne notranjost vene skupaj. Nevarnost poškodb se poveča z uporabo skrhanih ali topih igel.

 

3. KAKO PREPREČITI OKUŽBO Z BAKTERIJAMI PRI INJICIRANJU?

Za preprečevanje okužb je potrebno zagotoviti sterilne okoliščine injiciranja: umite roke, dezinfecirano mesto vboda ter čisti in izključno za vašo lastno uporabo sterilni pribor. Težko je preprečiti okužbo z bakterijami ali kemikalijami, ki se nahajajo v drogi, saj niso izdelane v sterilnih pogojih. Bakterije se lahko nahajajo tudi v vodi in samo prekuhavanje na žlici jih ne bo uničilo. Destilirana ali čista voda iz trgovine ni sterilna, poleg tega ima lahko celo več bakterij kot voda iz pipe. Vsako vodo lahko sterilizirate z vretjem v čisti posodi (5 – 15 minut) in jo pokrito pustite, da se ohladi. Prav tako ne shranjujte in uporabljajte že uporabljenih filtrov, saj so le-ti vlaži in topli, kar predstavlja idealne pogoje za koncentracijo bakterij.

4. KAKO PRIDE DO ABSCESA?

Absces pomeni lokalizirano gnojno vnetje, ki se začne z rdečino na koži, nabrekanjem v oteklino in občutljivostjo na mestu injiciranja. Razvije se v infekcijo s trdnim gnojnim jedrom. Do abscesa pride zaradi injiciranja v tkivo ob veni, pogovorno “zgrešenih šutov” oziroma “out-ov”; zaradi pestre sestave droge oziroma pogovorno “street dope”; zaradi neočiščenega mesta vboda; zaradi uporabe umazanih pripomočkov za injiciranje ali podkožnega injiciranja kokaina ali spida, ki povzroča poškodbe mišičnega tkiva in kože. Če na mestu injiciranja opazite trdo in toplo bulo v nastajanju, to mesto vsaj tri krat na teden povijte s toplo in čisto obvezo ali obkladkom. Če se obsces odre, poiščite zdravniško pomoč.

5. KATERI SO NAJPOGOSTEJŠI VZROKI ZA PREDOZIRANJE?

Mešanje drog. Pogosto se dogaja, da ljudje mešajo opiate (heroin, metadon, tramal) s pomirjevali, uspavali in alkoholom. Te droge v kombinaciji delujejo še močneje.

Nihanje tolerance. Po daljših prekinitvah jemanja droge se toleranca zmanjša. Takrat ne smete vzeti enakega odmerka kot ste ga vajeni, temveč je potrebno dozo zmanjšati.

Različni viri nabave in nepreverjenost substance. Ker ne poznamo lastnosti droge, lahko nepričakovana večja čistost povzroči predoziranje. Prav tako so lahko k drogi primešane nevarne primesi. Priporočamo, da drogo pred uporabo testirate, tako da jo prinesete v našo testirno točko v dnevni center v Župančičevi jami ali pa na DrogArtovo Infotočko. Če zaradi različnih razlogov to ni mogoče, opravite začeten preizkus z zelo zmanjšanim odmerkom, da preverite učinek.

V primeru zaužitja prevelike količine opiatov, se upočasni dejavnost možganov, kar blokira dihanje in v skrajnem primeru zadušitev. Predozirana oseba ne čuti težav z dihanjem, saj je v nezavesti in ravno to je največja nevarnost. Lahko se zgodi, da nekdo zaradi prevelike doze nezavesten obleži na hrbtu in zato ne more požirati, kar privede do zadušitve. Lahko pa se zaduši zaradi bruhanja.

6. KAKO POMAGATI V PRIMERU PREDOZIRANJA?

Pri predoziranju s heroinom je najpomembnejše, da osebi omogočimo neovirano dihanje. V primeru, da ste sami našli osebo, ki je predozirala, jo najprej namestite v stabilni bočni položaj oziroma položaj za nezavestnega, saj s tem omogočite neoviran dostop do zraka. Nato takoj pokličite nujno medicinsko pomoč na 112, kjer poveste, da gre za nujen primer s predoziranjem. Reševalcu oziroma reševalki na drugi strani telefonske linije čim bolj natančno povejte lokacijo ter kaj se je z osebo dogajalo.

Postopek za pravilni bočni položaj: pokleknemo na desno stran nezavestnega človeka in mu poravnamo obe nogi. Njegovo desno roko odročimo v ramenskem sklepu in upognemo v komolčnem sklepu, tako da roka leži ob njem, z dlanjo obrnjena navzgor. Levo roko mu položimo preko prsnega koša, dlan leve roke položimo na njegovo desno lice. Levo nogo upognemo v kolenu, stopalo je položeno na tla. Hkrati z levo roko primemo levo ramo nezavestnega, z desno nogo pa primemo upognjeno nogo; nezavestnega prevalimo proti sebi in ga tako obrnemo na njegov desni bok. Pri končnem položaju preverimo, da (1) njegova leva roka podpira njegovo glavo pod njegovim desnim licem; (2) položaj leve noge popravimo tako, da sta kolk in koleno upognjena v pravem kotu, da je omogočena stabilna podpora telesu ter (3)glavo pa rahlo upognemo navzad, tako, da je omogočena odprtost dihalnih poti in možnost odtoka morebitnih izbruhkov.

Video predvajalnik

00:00
01:55

7. KAKO POMAGATI V PRIMERU, ČE JE OSEBA NEZAVESTNA?

Pri osebi, ki je nezavestna oziroma neodzivna, ne diha oziroma ne diha normalno in se ne premika pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja. Poškodovano osebo nežno stresemo za ramena in glasno vprašamo »Ali ste v redu?«. Če se prizadeta oseba ne odziva, poskušamo priklicati pomoč mimoidočih, da pokličejo nujno medicinsko pomoč, in osebo obrnemo na hrbet in razpremo zgornji del oblačil. Če ni nikogar, pokličemo sami nujno medicinsko pomoč na 112. Nato dihalno pot sprostimo tako, da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado. Dlan položimo na čelo in s pritiskom zvrnemo glavo. Poskrbimo, da je dihalna pot prosta in ugotavljamo prisotnost normalnega dihanja, tako da a) opazujemo gibanje prsnega koša; b) pri ustih poslušamo dihalne šume; c) na svojem licu poskušamo občutiti izdihani zrak prizadetega; d) do 10 sekund opazujemo, poslušamo in čutimo, preden se odločimo, da prizadeti ne diha oziroma ne diha normalno. Če oseba diha normalno, jo namestite v stabilni bočni položaj in pokličite 112 ali pošljete nekoga po pomoč, medtem pa nadzorujete dihanje. Če ste v dvomih, ravnate kot da ne diha. Če oseba ne diha oziroma ne diha normalno, pričnite z zunanjo masažo srca in uporabite avtomatični defibrilator takoj, ko je na voljo.

Zunanja masaža srca: 

1. Mesto masaže srca določite na sredini prsnega koša.

2. Peto dominantne roke položimo na mesto masaže, drugo roko položimo na prvo roko in sklenemo prste med njima.

3. Na spodnjo tretjino prsnice pritiskate z iztegnjenimi rokami s težo svojega telesa, pravokotno na prsni koš.

4. Pravilna tehnika zunanje masaže srca prsnico vtisne za približno 1/3 globine prsnega koša (približno 3 do 4 cm), masažo izvajamo s frekvenco 100 vtisov na minuto, pri čemer rok ne odmikamo stran s prsnega koša, da nam roke ne poskakujejo po njem, vtis pa naj traja enak čas kot sprostitev.

5. Zunanjo masažo srca lahko povežemo z umetnim dihanjem, v razmerju 30 stiskov prsnega koša in 2 umetna vpiha (30:2).

Tehnika umetnega dihanja: 

  1. Sprostimo dihalno pot tako, da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado.
  2. S palcem in kazalcem roke, ki jo imamo na čelu, stisnemo mehki del nosu.
  3. Narahlo odpremo usta in ob tem dvigujemo brado.
  4. Normalno vdihnemo in zaobjamemo ustnice prizadetega tako, da dobro tesnijo.
  5. Enakomerno vpihujemo zrak v usta prizadetega in opazujemo dvigovanje prsnega koša, vpih naj traja 1 sekundo (količina upihnjenega zraka naj bo približno 0.5–0.6 litra oziroma tolikšna, da opazimo viden dvig prsnega koša).
  6. Odmaknemo svoja usta, vzdržujemo prosto dihalno pot in opazujemo spuščanje prsnega koša.
  7. Ponovno normalno vdihnemo in izvedemo drugi vpih, enako kot prvega.

Zunanjo masažo srca in umetno dihanje v razmerju 30:2 izvajamo neprekinjeno dokler ne pride služba nujne medicinske pomoči; oseba ne prične normalno dihati; smo fizično zmožni ali dokler ni na voljo avtomatičnega defibrilatorja, nato nadaljujemo glede na navodila defibrilatorja. Če nudenje umetnega dihanja ni možno zaradi poškodbe obraza, strupov, nezmožnosti odprtja ust ipd. ali v primeru subjektivnih zadržkov do umetnega dihanja, lahko izvajate samo zunanjo masažo srca s frekvenco 100 stiskov/minuto. To počnemo neprekinjeno, dokler ne pride služba nujne medicinske pomoči; oseba ne prične normalno dihati; smo fizično zmožni ali dokler ni na voljo avtomatičnega defibrilatorja.

Če sta utrip in dihanje spet normalna, osebo namestite nazaj v stabilni bočni položaj in ostanite dokler ne pride reševalna ekipa.

Video predvajalnik