Fentanil Fentanil (pri nas tržen kot Abstral, Algogesic, Durogesic, Effentora, Epufen, Fentanil HELM, Instanyl, Lefen, Matrifen, Opiodur, Vallofent in Victanyl) je sintetični opiat, podoben heroinu, in deluje približno petindvajsetkrat do več tisočkrat močneje kot heroin. V medicini in veterini se uporablja za blaženje bolečin (pogosto pri osebah, ki so zboleli za rakom) in kot anestetik. Znani so tudi primeri uporabe v vojski. Prvič ga je sintetiziral Paul Janssen v Ameriki leta 1960, v zdravstvene namene so ga začeli uporabljati leta 1968. Na črnem trgu je prisoten kot prah, tablete, raztopine ali kot transdermalni obliži. Pogosto se ga, zaradi povečanja potentnosti, dodaja heroinu ali prodaja kot “sintetični heroin”. Analogi fentanila so Acetylfentanyl, Butyrfentanyl, 4-Fluoro-Butyrfentanyl/ parafluorobutyrfentanyl, Furanylfentanyl).

   

Pojavljanje fentanila na črnem trgu je problematično, saj deluje v zelo majhnih, mikrogramskih odmerkih (1000ug=1mg). Učinki fentanila so sicer podobni učinkom heroina in drugih opiatov, vendar pa fentanil povzroča občutno manjšo evforijo in povečuje depresijo dihanja (močneje zavira dihanje). Drugi pogosti učinki so še intenzivnejše sanje, sproščenost, zmanjšanje razsodnosti, zaprtje, znižan libido, zaviranje apetita, zmedenost, utrujenost ter tesnobo. Fentanil ima močnejšo protibolečinsko delovanje in sedacijo, zato se je njegova uporaba občutno povečala, predvsem v Ameriki, kjer je prišlo tudi do epidemije zastrupitev z velikim odstotkov smrtnih primerov.

Fentanil in njegovi analogi povzročajo križno toleranco z ostalimi opioidi, kar pomeni da so za doseganje istih učinkov drugih opioidov potrebni večji odmerki kot navadno. Uživa se s snifanjem, raztapljanjem pod jezikom, z obliži preko kože in injiciranjem.

Doziranje je zelo različno med fentanilom in njegovimi analogi. Slednji so predvsem acetilfentanil, butirfentanil, furanilfentanil, akrilfentanil, 3-metilfentanil, alfentanil in drugi. Lahko so nekaj desetkrat do tisočkrat močnejši od heroina, koncentracije pa večinoma niso znane.

Fentanil se dodaja heroinu zaradi višanja potentnosti, kar dodatno zaplete doziranje. Za točnejše podatke o slednjem je priporočljiva laboratorijska analiza snovi ter velika previdnost. Ker gre večinoma za soli, so fentanil in njegovi analogi topni v vodi.

Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti (EMCDDA) je bilo do zdaj poročanih 60 smrti, ena smrt je bila zabeležena v Sloveniji. 

Odsvetuje se mešanje fentanila z alkoholom ali ostalimi depresorji, kot so opiati, benzodiazepini in barbiturati, GHB/GBL, ketamin. Zanesljivost postopkov zmanjševanja škode v primeru uporabe fentanila in njegovih analogov je manjša kot v primeru heroina. Če je konkreten analog fentanila topen v vodi, ga je priporočljivo raztopiti v večji količini vode. Varnostni preizkus po postopku prve uporabe neznanega heroina, kjer se injicira samo desetina vsebine brizge, tudi ni zanesljiva garancija, saj uporabnik ali uporabnica skoraj ne more vedeti, kateri analog fentanila ima. Razlike v jakosti so ob vsej potentnosti fentanila lahko še večje v primeru različnih analogov. Zaradi kaotičnega stanja na trgu je premalo podatkov, ki bi nudili osnovo za jasna navodila o zmanjševanju škode. Če sumite na prisotnost fentanila se obrnite na testirno točko Stigme ali DrogArta.