Pilotski projekt zamenjave sterilnega pribora  za injiciranje drog v slovenskih  zaporih

Namen projekta je implementacija pilotskega projekta zamenjave sterilnega pribora za injiciranje drog v zapore, s čimer bi zagotovili ekvivalentno obravnavo obsojencem/kam, hkrati pa vplivali na zmanjšanje tveganih vedenj uporabnikov/c drog v slovenskih zaporih. S projektom smo začeli 15.3.2009 v dveh zaporih – Ljubljana in Ig. Projekt je podprt s subvencijo Islandije, Lichtensteina in Norveške preko finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma ter Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve.

Na potrebo po uvedbi projekta v zaporih nas opozarjajo uporabniki/ce drog, ki prestajajo kazen zapora, slovenska Raziskava o tveganih vedenjih v zaporih (2002 in 2009) ter Svetovna zdravstvena organizacija, UNAIDS in Svet Evrope, ki že več kot deset let opozarjajo, da je potrebno obsojenim zagotoviti ekvivalentno zdravstveno oskrbo, kar vključuje tudi zamenjavo sterilnega pribora za injiciranje. S tem se ne vzpodbuja uporabe drog, le zmanjšujejo posledice uporabe drog.

Glavni dejavnosti projekta sta dve raziskavi: raziskava o tveganih vedenjih zaradi uporabe drog v ZPKZ Ljubljana in v ZPKZ Ig ter raziskava o primernem načinu izvajanja zamenjave sterilnega pribora v posameznih zaporih. Kot del projekta smo načrtovali tudi neposredno  zamenjavo sterilnega pribora za injiciranje drog, vendar za ta del projekta še nismo uspeli pridobiti soglasja na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij in v zaporih.

Slovenska raziskava (2002) ugotavlja, da je v slovenskih zaporih 23% oseb že injiciralo droge v zaporih, 5,4 % vseh vključenih v raziskavo pa je droge injiciralo na tvegan način - souporaba pribora za injiciranje. Kot je razvidno iz Letnega  poročila UIKS  je bilo v letu 2007 prepoznanih 1.090 zaprtih oseb (25% vseh zaprtih), ki so imele težave zaradi uživanja nedovoljenih drog. V primerjavi z letom poprej se je njihovo število povečalo za 14 %.

Učinki podobnih projektov v tujini se kažejo kot zmanjšanje tveganih vedenj med uporabniki/cami drog v zaporih, kar vpliva tudi na zmanjšanje tveganj za okužbo z različnimi virusi (HIV, hepatitis) in na zmanjšanje drugih poškodb tkiva, ki je povezano z injiciranjem drog. Širši učinek projekta pa se kaže v zmanjšanju širjenja prenosljivih okužb v skupnosti. Uporabniki/ce drog se po prestani kazni vrnejo v skupnost in imajo intimne odnose s svojimi bližnjimi. Če uspemo preprečiti širjenje različnih spolno prenosljivih bolezni v zaporih, s tem zmanjšamo tudi možnost okužbe pri partnerjih in svojcih uporabnikov/c drog. Projekti zamenjave sterilnega pribora za injiciranje drog se že vrsto let uspešno izvajajo v Švici, Nemčiji, Španiji, Belorusiji, Moldaviji, kot pilotski projekt pa v Veliki Britaniji, Romuniji, Kirgiziji, Luksemburgu, Armeniji in Portugalski.

Zagotavljanje človekovih pravic obsojenk/cev - izenačenje pravic uporabnikov/-ic drog v zaporih s pravicami uporabnic/-kov drog zunaj zapora. WHO, UNAIDS in Svet Evrope opozarjajo na to, da je zaprtim osebam potrebno zagotoviti enako zdravstveno oskrbo kot uporabnicam/kom drog v skupnosti: »Vsi zaporniki imajo pravico do prejemanja zdravstvenih storitev in preventivnih ukrepov ekvivalentnih tistim, ki so dostopni v družbi /.../« (1. člen, WHO 1993). Med temi ukrepi je tudi dostop do sterilnega pribora.  V Sloveniji so programi zamenjave sterilnega pribora ter informiranja in svetovanja v skupnosti na voljo že od leta 1992. Informiranje in svetovanje v zaporih se izvaja od leta 2000, program zamenjave sterilnega pribora pa se kljub večkrat ugotovljeni potrebi zaenkrat še ne izvaja.