Droge so rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo na delovanje možganov, spreminjajo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje. Delimo jih na dve skupini: a) dovoljene droge, kot so kofein, tobak, alkohol, kava in čaj ter na b) prepovedane droge, ki jih delimo v tri skupine.

Skupina I: rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini. V to skupino spadajo heroin, koncentrat opijevega maka, MDA, MDMA, koka, psilocibin, psilocin, meskalin, LSD, mefedron, katinon, kat itd.

Skupina II: rastline ali substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini. V to skupino spadajo morfin, kodein, opij, metadon, petidin, fentanil, oksikodon, amfetamin, metamfetamin, kokain, tetrahidrokanabinol, konoplja itd.

Skupina III: rastline in substance, ki so srednje nevarne zaradi posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini. V to skupino spadajo barbituratni in nebarbituratni hipnotiki in antiepileptiki (razen hipnotičnih benzodiazepinov), na primer fenobarbital, glutetimid, meprobamat; benzodiazepinski anksiolitiki in hipnotiki: na primer bromazepam, diazepam, lorazepam; nitrazepam, flurazepam, midazolam, zolpidem ter stimulansi in anorektiki, kot so na primer fentermin, katin, benzfetamin, pemolin.

Proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz skupine I se lahko opravlja le v znanstveno-raziskovalne in učne namene. Prepovedane droge iz skupin II in III se lahko proizvajajo, dajejo v promet in imajo v posesti za medicinske, veterinarske, učne in znanstveno-raziskovalne namene. Odgovornost oziroma naloge s področja prepovedanih drog, kot so izdaja dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami, izdelava statističnih poročil in druge naloge, opravlja Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke.

Droge vplivajo na osrednje živčevje na različne načine. Tako imenovani stimulansi, kot so kokain in spid, imajo poživilen učinek. Oseba ima veliko energije, je bolj zgovorna in sproščena kot ponavadi. Heroin, alkohol in benzodiazepini (uspavala in pomirjevala) pa povzročajo omamljenost in imajo sproščujoč učinek. Imenujemo jih narkotiki in depresorji. Halucinogeni, kot so LSD in halucinogene gobe, imajo efekt izkrivljene predstave oziroma prividov.

Razlika med stimulansi, sedativi/depresorji in halucinogenimi substancami ni vedno točno določena. Večina substanc ima dvojni učinek. Na primer ekstazi poživlja, obenem pa povzroča tudi halucinacije. Odvisno od situacije in zaužite količine ima lahko kanabis halucinogen in pomirjevalen učinek. Manjša količina alkohola deluje stimulativno, ko pa zaužijemo večjo količino, pa nas lahko prevzamejo pomirjevalni učinki. Učinke drog lahko občutimo na različne načine glede na način jemanja, odvisno od narave uporabe, ki je lahko eksperimentalna, rekreativna, iz navade, zaradi okoliščin ali kot odvisnost.

Droge lahko klasificiramo na različne načine, mi smo se odločili za klasifikacijo glede na učinke, kjer droge delimo na depresorje centralnega živčnega sistema, stimulanse oziroma spodbujevalce centralnega živčnega sistema, halucinogene droge ter na kanabinoide.